Honor 8: Cenejši, malo slabši, a prijetnejši Huawei P9

Huawei počne vse, kar mu pride na misel, da bi se čim bolj utrdil v zavesti morebitnih kupcev. Ena od potez je bila  vzpostavitev samostojne znamke Honor, ki se je ponekod, menda še posebej v skandinavskih državah, že precej prijela. Brez cenovno in nasploh atraktivnih telefonov se zagotovo ne bi, najnovejši model Honor 8 je dokaz za to.

Lahko se sprašujemo, kakšen je smisel tega početja kitajske korporacije, ki zdaj ob Honorju v isti cenovni razred umešča še novo podznamko Nova. In lahko se nam tudi zdi nenavadno, da paradni telefon (P9) proizvajalec preoblikuje še v podobno, a cenejšo izvedenko za mlajše kupce. Ni pa veliko dvomov o kakovosti tega izdelka.

Torej, Honor 8 je na pogled in tudi v praksi malenkost okrnjeni Huawei P9. Zaslon je enako velik in razločljiv (5,2 palca, 1080p), fotoaparatu na pogled manjka samo oznaka Leica, baterija ponuja enako kapaciteto, priključek za polnjenje in pretakanje podatkov je pri obeh USB-C,  edina konkretna razlika v specifikacijah je pri procesorju, ki ima nekoliko manj zmogljiva hitrejša štiri jedra (2,3 namesto 2,5 GHz). Vseeno pa, kot bo opisal kasneje, nisem čisto prepričan glede »enakosti« fotoaparata. Pa tudi zaslon je verjetno drug, malce manj kakovosten.

Zagotovo pa je razlika med telefonoma, ko ju človek prime. P9 je malo bolj oglat, rahlo tanjši in kovinski. Honor 8 je bolj zaobljen in tudi zadaj steklen, kar daje drugačen občutek pri držanju, pa tudi izgled. Zdi se mi prijetnejši, četudi je tanjši P9 bolj eleganten in od blizu bolj premijski. Pri Honorju se opazi, da je sestavljen iz treh delov (plasti), »pravi« Huawei pa je iz enega kosa aluminija. Kakor koli, dokler ne pade na tla, se pri osmici glede pojavnosti nimam nad čem pritoževati.

Če sem že za P9 Lite zapisal, da brez težav izpolnjuje večino vsakodnevnih nalog, to še toliko bolj velja za tokrat testirani telefon. Procesor je tu za vsaj en razred naprednejši, pomnilnika pa je kar štiri gigabajte. Kakšno občasno kolcanje je, fotoaparat ni najhitrejši in v igrah se pozna primanjkljaj v primerjavi z najboljšimi čipi Qualcomma in Samsunga, a spet se je treba spomniti na cenovno umeščenost telefona. Seveda, v istem razredu nastopa bolj zmogljivi Oneplus 3, ostali tekmeci pa so kar nekje na podobnem nivoju. Trajanje baterije ni tako izvrstno kot pri P9 Lite, dveh dni resne uporabe z enim polnjenjem nisem uspel doseči.

Fotoaparat je rahla uganka. Kot rečeno nima oznake Leica, s čimer se kiti P9, a je na pogled in po lastnostih na papirju enak. Kar pomeni dve tipali, glavno in črnobelo pomožno, največja zaslonka 2,2 in »bliskavica« z dvema diodama. Rezultati pa niso vedno na ravni tega, kar imam v spominu in disku glede P9. Neposredne primerjave nisem mogel narediti, ampak fotografije z Honorjem so včasih zelo spodobne, včasih pa imajo več šuma in bolj blede barve kot tiste, ki sem jih zajemal s P9. Splošen vtis ni slab, daleč od tega, blesteče dober pa tudi ne. Morda je Leica res pridodala nekaj k optiki fotoaparata pri dražjem modelu, morda je kaj v softveru, ali pa imam samo občutek, da bi vse skupaj moralo biti boljše. Še najbolj pa sta me presenetila način HDR in video. Prvi naredi premajhno razliko, mnogi drugi telefoni se odrežejo bistveno bolje in res zmanjšajo presvetljenost, ki je tu še vedno ostajala. Video pa je ena večjih hib Huaweijevih telefonov. Ločljivost je Full HD (1080p), kar je v tem cenovnem razredu za zdaj še sprejemljivo, kmalu pa bo tudi tu 4K standardna ločljivost. Ampak niti pri nižji telefonu ne uspe sproducirati tako čistega in gladkega videa, kot bi ga moral. Zato pa je za fotografiranje na voljo precej načinov in trikov, pa tudi sprednje, selfijevsko tipalo je kar spodobno.

Kot pri vseh telefonih tega proizvajalca je prepoznavanje prstnih odtisov izvrstno. Umestitev čitalnika na zadnjo stran pa je priročna med uporabo in zoprna, kadar telefon leži na mizi. Še posebej v povezavi s Huaweijevim vztrajanjem pri spreminjanju androida. Zakaj je treba ravno pri telefonih, ki imajo čitalnik prstnih odtisov zadaj, odstraniti možnost odklepanja telefona glede na lokacijo (smart lock – zaupanja vredna mesta), mi res ni jasno. Nimam vedno nečesa priključenega čez bluetooth, Huawei (smart lock – zaupanja vredne naprave).

Softver izpod prstov kitajskih programerjev je nasploh med tistimi, ki jih v enem trenutku obožuješ, v naslednjem pa ti gredo neverjetno na živce. Nekatere ideje androidne preobleke in dodatkov so dobrodošle. Čitalnik prstnih odtisov je mogoče uporabiti na različne načine – za odpiranje obvestilnega razdelka, zajem fotografij, odpiranje določenih aplikacij (z vsakim prstom eno). Trkanje po zaslonu s členki prsta (dvakratno trkanje zajame posnetek zaslona) se mogoče zdi kul programerjem, meni pa malo manj, in na to večinoma pozabljam. Pripomoček za sproščanje delovnega pomnilnika je zagotovo zamišljen v dobri veri, ampak to sistem android počne sam in ne potrebuje dodatne pomoči. Tudi pozivanje, naj zaprem to ali ono aplikacijo, ker da porablja veliko baterije, je rahlo trapasto. Ker je po navadi to ravno tista aplikacija, ki jo trenutno uporabljam. In v nastavitvah je treba preveriti, na kakšno vrednost je nastavljen procesor (upravitelj baterije – načrt porabe). Priporočam nastavitev učinkovitost delovanja, ker je v drugih načinih telefon upočasnjen za podaljšanje trajanja baterije. Preobleka pri Honorjih lepša kot pri pravih Huaweijih. Vsaj nekaj. Na žalost pa vse te »izboljšave« upočasnjujejo nadgradnje operacijskega sistema, glede varnostnih popravkov so telefoni tega proizvajalca konstantno nekaj mesecev zadaj.

Ne glede na nekaj kritik je težko odpisati Honor 8, ker je vendarle zelo simpatičen. Izgleda dobro, daje prijeten občutek med uporabo, ni prevelik, strojno ne zaostaja dosti za dražjim P9. Žal pa je Huawei v kolaboraciji s slovenskim uvoznikom od napovedi do začetka prodaje podražil osmico. Povišanje ni hudo, za 20 evrov, a vseeno 450 evrov ni več tako konkurenčna cena, kot bi bila bližje 400 evrom. Oneplus 3 tako ostaja mobilnik z najboljšim razmerjem med ceno in kvaliteto, resen konkurent Honorju 8 se mi zdi tudi Sonyjev X compact. Samsungovemu A5 je tudi cena že precej padla, prihaja pa še rahlo okrnjena različica LG-ja G5, G5 SE. In tu sta nenazadnje še Huaweijeva lastna tekmeca, Nova in Nova plus, ki bosta umeščena zelo podobno. Honor je dober nakup, do krone najbolj priporočljivega pa mu malo zmanjka.