Po ponovnem premisleku hitro ugotoviš, da je zgodba prvega dela pravzaprav zelo banalna. Drugače ne bi moglo biti, glede na lik in delo Gena Roddenberryja, ki je slikal utopično sliko prihodnosti. V času, ko so zmagovali najmočnejši, sodnica Nahla Ake (Holly Hunter) pošlje Anisho v Mir, v rehabilitacijski zapor, zaradi umora častnika Zvezdne flote med poskusom kraje hrane in jo na ta način loči od sina Caleba, ki pobegne. Nadaljevanje sledi petnajst let kasneje. Bliža se konec 32. stoletja, kar sovpada z zadnjo sezono serije Discovery, ko se Caleb in Ake ponovno srečata. On živi onstran zakona, njo pa povabijo, da prevzame Zvezdno akademijo. Obljubi mu, da bosta skupaj poiskala Anisho, če se pridruži prvi generaciji kadetov po stotih letih. Brez negativca zaplet ne bi bil popoln. To vlogo prevzame pirat Nus Braka (Paul Giamatti), ki je pravzaprav kriv za ločitev matere in sina.

Če mene vprašate, potem izstopata dva lika. Ake, ki brezskrbno hodi bosa, ima rada staromodna očala in ima navado, da noge prekriža v kapitanovem stolu na način, ki se zdi resnično prestopniški, ter Nus. Že zato, ker je drugačen in brezčuten. Vsaj za zdaj, kajti v Zvezdnih stezah ni neobičajno, da dobri spreobrnejo zlobne. Še pomnite imperatorko iz paralelnega sveta, Philippo Georgiou? Od zanimivejših sta tu še genialni najstnik Caleb, ki po moje trpi za bipolarno motnjo, »bi, ne bi, bi, ne bi« in tako naprej, ter godrnjavi, v opero zaljubljeni hologramski doktor (Robert Picardo) iz Voyagerja.

Zvezdna akademija je velika vesoljska ladja USS Atena, oblikovana primerno razvoju tehnologije v 32. stoletju, ki je zdaj parkirana v San Franciscu. Čisto po ameriško njen pristanek spremlja čustveno nabita scena z istoimensko glasbeno podlago v ozadju. V prvih dveh delih tudi veliko izveš o zgodovini. Rezultat je resen, formalističen in nekoliko ementalski. Z drugimi besedami, klasične Zvezdne steze.

V seriji ne vidim ničesar takšnega, zaradi česar bi s stola padel od navdušenja. Bojim se, da gre ponovno za povprečen izdelek, kjer na koncu ugotoviš, da so najboljši posebni učinki in ne preveč pogosti, kratkotrajni akcijski prizori, pri katerih je takoj jasno, kako se bodo končali. To pa ne pomeni, da je serija slaba. Prepričan sem, da si jo bodo z veseljem ogledali notorični verniki v načelnost, dobroto in neskončni optimizem.

Kaj: serija Star Trek: Starfleet Academy

Kje: Tam, kjer najdeš vse (ali počakaš, da se znajde na katerem od pretočnikov).

Ocena 3: Ne morem ji dati višje ocene. Kajti! Ko si navdušen nad akcijo in pričakuješ nadaljevanje v tem slogu, dokaj kmalu sledi moraliziranje!

Priporočilo: Razen občasnega dviga krvnega sladkorja »šot« inzulina ni izključen, ni pa nikakršne nevarnosti, da bi kakorkoli pokvarila.

The post Močno so jih dobili po glavi, pa so še vedno klinično DOBRI appeared first on Tehnozvezdje.

Zvezdne steze so vedno prikazovale utopično prihodnost, v kateri se pogosto cedita med in mleko ob odsotnosti grdega govorjenja, pretiranega nasilja in spolnosti oziroma (skoraj) vsega negativnega. Ob neki priložnosti sem zapisal, da niti tega ne vem, ali pogumni in večinoma neskončno pravični raziskovalci sploh gredo na veliko potrebo. Tokrat so se avtorji serije očitno odločili, da bodo v ospredju čustva. Čisto človeška, kot je ljubezen. Kombinirajte to z osnovno direktivo in dobite zelo osladno juho, zabeljeno z »zaljubljenim« Spockom. Morda bo občasno spremljanje »romantične drame« nekaterim všeč. Meni pač ni. Še posebej, če je zaplet neumen. Težko bi karkoli pozitivnega, na primer, zapisal o vsemogočnem bitju, ki se ljudem predstavi v vlogi organizatorja poroke. Pomislil sem, kako hudo je šla po zlu ideja ponoviti priljubljenost Q-ja. Kako jim ni jasno. Njega oziroma njegovega odnosa s Picardom niti v sanjah ni mogoče ponoviti!

Konec druge sezone je obvisel v zraku. Kaj bo storil Pike, potem ko so Gorni polovili prebivalce kolonij in štiri člane posadke? Ne bom povedal preveč. Njegov odziv je pričakovan in predvsem pušča prostor, da se plazilci, za katere menim, da še niso bili dovolj izkoriščeni, vrnejo. Ni pa videti, da bodo igrali glavno vlogo. Morda je ta oddana bitjem stare davno pozabljene civilizacije. Bomo videli. A ravno ta nedorečenosti po polovici epizod v etru kaže, da bo sezona rahlo zmedena mešanica idej brez jasne povezave z dogodki iz časovnice Zvezdnih stez. Očitno je, da avtorji želijo povedati in pokazati veliko oziroma preveč v zgolj desetih epizodah.

Skakanje iz ideje v idejo je svojevrsten »čustven« rolerkoster. Govorim zase, kajti okusi so različni. A za zdaj so me lihe epizode pritegnile zaradi napete vsebine in hitrega dogajanja, medtem ko so me sode s počasnejšim uspavale. Gledal sem jih z enim očesom in poslušal z enim ušesom, pa nisem ničesar zamudil. Da »déjà vu« glede recikliranja idej niti ne omenjam. Zato ne, ker to moti zgolj nas, ki smo gledali praktično vse epizode vseh serij Zvezne steze!

Čeprav je v ospredju sposobnost igralcev, da se vživijo v like, sta scenografija in posebni učinki na visoki ravni. Avtorji ne skrivajo, da se v celoti zanašajo na računalnike, a nisem opazil, da bi bili kateri prizori podobni risanim filmom ali animiranim sekvencam videoiger. Mnogo boljši so od teh, skoraj na ravni tozadevno odličnih celovečernih filmov. Prepričan sem, da mlade generacije to ne moti, a mene moti, da v akcijskih prizorih dolgo časa spremljamo iskanje rešitve za na videz nepremostljive ovire, nakar, potem ko že kaže, da bodo nasprotniki prevladali, preobrat pride prehitro in je pogosto banalen, brez pravega epiloga. Pohvalno je še to, da je serija opremljena s slovenskimi podnapisi.

Kaj: Zvezdne steze: Čudni novi svetovi (Strange New Worlds) – tretja sezona

Kje: Pretočnik SkyShowtime (ali SAJVEŠKJE)

Ocena 3: Slabi rezultati so pogosto tlakovani z željo biti unikaten, sodoben in inovativen. Žal prvo polovico tretje sezone še najlažje opišem za sosledje dobrih in obupnih idej!

Priporočilo: Vendarle gre za utopično prihodnost, polno načelnosti, razumevanja, pozitivnega razmišljanja. Se pravi popolna odsotnost nasilja, spolnosti, grdega govorjenja oziroma vsega tistega, kar za mlajše ali občutljive duše ni primerno.

The post Dobrodošli na čustvenem NIHALU appeared first on Tehnozvezdje.

Rdeča direktiva nima nič skupnega s komunistično revolucijo (ali čem podobnim). Preprosto so si izmislili protokol in ga predstavili na način, da je slišati kot nekaj presodnega, kar mora uspeti, kajti drugače … Pač niso mogli uporabiti »direktive omega«, kajti tam je šlo za točno določeno nevarno snov, tukaj pa gre za ustvarjanje zapleta, ki naj bi nas prikoval pred zaslone. Podobno je bilo v četrti sezoni. A skrivnostna gravitacijska anomalija, s katero so se ukvarjali ves čas, se je na koncu izkazala kot banalna in še daleč ne tako zelo inovativna, kot sem upal, da bo!

Navdih za peto sezono so našli (oziroma so ga potegnili iz naftalina) v legendarnem Picardu, ki je razrešil 4,5 milijarde let staro skrivnost arheologa Galena (serije TNG, sezona 6, epizoda 20). Da skrajšam. Takrat najdejo hologramski »zapis« starodavnih bitij, ki so v galaksijo posadila svoj dnk, kar je pomenilo, da je vse živo v sorodstvenih razmerjih. Ne pomnim, da bi se humanoidi pojavili še kdaj. Vsaj ne, dokler Federacija ne pošlje Michael Burnham na oddaljeno vesoljsko »smetišče«, kjer je v osemsto let stari romulanski raziskovalni ladji nekaj skrito. Dr. Velleku »Predniki« niso dali miru in našel naj bi nekaj pomembno, kaj točno kakopak ni jasno, kar ne sme pasti v neprave roke. Zapustil je namige do zaklada, ki ga, kakopak drugače, ne išče le Federacija. Ne dvomi, kdo ga najde, niti tega, da iščejo nekaj, kar se bo izkazalo za materinsko sporočilo iz preteklosti – »živite v slogi, moji dragi potomci!«. Oziroma nekaj podobnega temu!

Vizualno je serija na zelo visoki ravni in to je praktično edini razlog, zakaj se ji še nisem odpovedal. A zato trpim, ko je na vrsti nadvse načelna čustvena patetika. Saru sprejme snubitev Vulkanske ambasadorke, Tilly spet ne ve, kaj želi ali ko se v zgodbo vrne Booker in Michael spet dobi solzne oči (jokica se je vrnila). Čemu tega treba je bilo? Saj vendarle ni deklarirana kot romantična drama! Škoda. Serija, ki je v prvih dveh sezonah obetala, se je spremenila v nekaj povprečnega. Da je tako, pove naslednje. Nobena težava ni, ako vsake toliko za nekaj minut skočiš stran od televizorja, saj ko se vrneš, ugotoviš, da ničesar pomembnega nisi zamudil.

Kaj: Star Trek: Discovery, peta (in s tem zadnja) sezona

Kje: pretočnik SkyShowtime

Ocena 3: Vizualno zanimivo in razgibano, a vse ostalo je razmeroma pod kritiko.

Priporočilo: Primerno za vse, saj je celo za utopično prihodnost značilno za Zvezdne steze, vse skupaj preveč nedolžno in »pocukrano«!

The post Mar res ne more komandirati brez vlažnih »OKIC« (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

V srčici Picarda so liki iz serije Nova generacija in menda naj bi nekateri še živi že kmalu odšli v večna zvezdna lovišča. V prvi sezoni je epilog dobil prej ne najbolj dodelan »konec« legendarne Date, medtem ko smo v drugi kočno dojeli, čemu je bil ravno Picard (Patrick Stewart) ljubljenček vsemogočne entitete Q in bili priča zvodenelosti obstoja Borgov. Njihovo prošnjo za članstvo v federacijo bom primerjal s prošnjo Rusije za včlanitev v Nato.

Pomembna vloga v obeh je zaupana igralcu Brentu Spinerju (Data, Soong), ki je upodobil različne like iz zgodovine svoje rodbine. V drugi sezoni, kjer so pričakovano mešetarili z vzporednimi poteki časa, je bilo obenem lepo dojeti, da bistvo dotedanjih zgodb ni bilo spremenjeno. Celo projekt Khan, iz katerega se je rodil najhujši sovražnik kapitana Kirka, ni bil izničen. To vem, ker je bilo v zadnjem delu druge sezone nazorno prikazano. Takrat so iz naftalina potegnili še »popotnika« Wesleyja Crusherja. Priljubljenega in nadvse prijaznega sina ladijske zdravice Beverly Crusher (Gates McFadden), ki se je vse dotlej izgubil v zvezdnih prostranstvih.

Vrnitev ni bila naključna. Njegova mati bo očitno v središču tretje sezone. Pred dvajsetimi leti je pretrgala vse niti in izginila. Pred neznano silo se skriva v odročnih delih galaksije, v družbi sina Jacka (Ed Speleers). Ko sta stisnjena v kot, pošlje šifrirano sporočilo Picardu na njegov stari komunikator. Naj ne zaupa nikomur in naj ne vključi zvezdne flote. Sporočilu so dodane koordinate, ki nimajo smisla. Njihov pomen mu pomaga razvozlati William Riker (Jonathan Frakes). V krajšem času še nihče ni prekršil opozorila, naj nikomur ne zaupa. Skupaj se odpravita na reševalno odpravo, na kateri bo imela spet pomembnejšo vlogo Sedem od Devet (Jeri Ryan). Ko se je igralka pojavila v Zvezdnih stezah (Voyager) je franšiza pridobila nove navdušene moške gledalce. Takisto ne morem reči za žensko občinstvo. Patrick Stewart je karizmatičen, a čeprav mu je starost mila, je ne skriva, medtem ko je Jonathan Frakes še vedno robat v igri brez kančka karizme. Vrnejo se tudi ostali člani legendarne posadke zvezdne ladje Enterprise, Spiner pa tokrat upodobi zlobnega Datinega dvojčka Lore. Raffi Musiker (Michelle Hurd) ves ta čas raziskuje skrivnostno krajo kvantne naprave, ki se izkaže za močno orožje.

Če kdo poleg Spoka in Kirka pooseblja Zvezdne steze, potem so to gotovo Picard in člani njegove ekipe, čeprav se boste verjetno strinjali, da so liki pravzaprav nadvse dolgočasni. Preveč popolni, načelni in dobri, da bi bili zanimivi. A če seštejemo dele serije in celovečerne filme, potem vidimo, kako plodoviti so bili. Njihove zgodbe se zdaj končujejo in želim si, da se bodo tokrat izkazali za bolj človeške, kot pred več kot dvajsetimi leti. Picard se je že, po prvem delu bi rekel, da se Riker ne bo, medtem ko za druge upanje še vedno tli. Druga sezona me ni najbolj prepričala, zato ocenjujem, da bo tretja dosegla kakovost prve, če je ne bo celo presegla. Zato jo priporočam. Predvsem pa bodite pozorni in dobro poslušajte. V dialogih se namreč skrivajo zanimivi dovtipi, ki jih v utopičnem svetu prihodnosti nisem pričakoval.

Kaj: Zvezdne steze Picard (Star Trek: Picard)

Kje: Pretočnik Amazon Prime Video

Ocena 3,5: Produkcija je na visoki ravni, kar se kaže tudi v primernih posebnih učinkih, igralska zasedba je znana in recimo temu preizkušena, čeravno niso vsi igralci na isti ravni (nikdar niso bili) in zgodba kulminacija vsega do zdaj povedanega. »Sedi. Med tri in štiri, ker si se na trenutke ponavljal.«

Priporočilo: Še nisem naletel na Zvezdne steze, ki vsebinsko praktično ne bi bile primerne za vse starosti. Spolnost in grdo govorjenje sta izgnana iz utopičnega prikaza prihodnosti, nasilja je minimalno in še kolikor ga je, ga najlažje primerjam z nežnim klofutanjem.

The post Vrnil se je tretjič in (verjetno) poslednjič (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Že prva sezona, kjer se je Jean-Luc Picard (Patrick Stewart) boril za pravice sintetičnih bitij, mi je bila silno všeč, čeprav je konec nekoliko izzvenel v prazno. Potencial sintetične civilizacije, ki je z nekakšnimi lovkami skozi portal silila v naše vesolje z obljubo uničenja organskega življenja, ni bil izkoriščen. Razen, če ni šlo za skrivnostni uvod v drugo sezono in se silna nevarnost približuje po daljši poti. To bi morda celo razjasnilo dogajanje v prvem delu druge sezone. Zakaj so se Borgi vrnili in prosijo za pomoč, zakaj ima kraljica drugačen videz, od kod se je spet vzel Q in zakaj pravi, da sojenje ni nikdar končalo. Kakorkoli obeta se epsko nadaljevanje v alternativnem časovnem toku in skoki v času.

Morda Kirk, toda drugi kapetani zveznih ladij mu ne sežejo do kolen, pa čeprav mu Guinan (Whoopi Goldberg) – ona je ravno tako nazaj – lepo razloži, da je pogumno skakal po vesolju, ker se je bal raziskovati čustven odnos do nekoga drugega. Ostareli Picard se po koncu prve sezone vrne na francosko posestvo in se ponovno prepusti vinarskemu poslu, ne da bi se prav dobro zavedal čustev do romulanske gospodinje Larise (Orla Brady). Velja spomniti, da bi Picard v zadnjem delu podlegel neozdravljivi bolezni, če Soong (Brent Spiner) njegove »biti« ne bi prenesel v sintetično telo. Približno ob istem času se v vesolju pojavi anomalija, skoznjo se prikaže ogromna Borgovska ladja, medtem ko čudni in nič kaj po borgovsko grozeči glasovi prosijo Picarda za pomoč. Ravno prav. Na vrat in na nos prileti na zvezdno ladjo Star Gazer, prvič je poveljeval na predhodnici istega imena, nakar se vse skupaj nepričakovano zalomi. Da kraljica Borgov ne bi prevzela nadzora nad armado ladij, je prisiljen zagnati samouničenje in druga sezona bi se končala po prvem delu, če… Če se ne bi pojavil nihče drug, kot njegova vsemogočnost Q (John de Lancie). Picarda prestavi v alternativno vesolje, mu izrazi dobrodošlico na koncu poti, na kateri nikdar ni stopil in mu obenem pove, da se sojenje nikdar ne konča. Ljubitelji Zvezdnih stez bodo vedeli, kaj je misli z zadnjim. V drugi sezoni se vrne tudi večina likov prve. Cinični Chris Rios (Santiago Cabrera), zdaj kapitan Star Gazerja, Agnes Jurati (Alison Pill), Raffi Musiker (Michelle Hurd) in Seven of Nine (Jeri Ryan), ki jo je prav osvežujoče gledati, ko se pregovarja s špansko govorečim hologramom na svoji, prej Riosovi ladji.

Čeprav gre za popolnoma enak utopičen in za moj okus malo sterilni prikaz prihodnosti kot v Zvezdnih stezah Discovery, se seriji ne bi mogli bolj razlikovati. Jokajoči in svet poln objemčkov zamenja še vedno federacijsko načelni, a vendarle bolj moški in realističen Picardov. Z vrnitvijo Borgov in Q-ja pa so po moje snovalci zgodbe potegnili pravo potezo. Tesno so povezani s Picardom, zato bo najmanj zanimivo videti, kako se bo vse skupaj zapletalo do končnega razpleta. Ker je serija odlična tudi v produkciji, za odtenek bolj temačni fotografiji, posebnih učinkih in igralski zasedbi, jo priporočam najmanj »trekijem«. Pravzaprav je primerna za ostale, ki vam znanstvena fantastika ni tuja, saj kaže, da smo dobili, kar smo želeli. Cel kup poznanih likov, v neznanem vesolju. Dober obet letošnje bero odličnih in gledljivih serij!

Kaj: druga sezona Zvezdnih stez Picard (Star Trek:Picard).

Kje: Pretočna storitev Amazon Prime Video oziroma SAJ VEŠ, KJE!

Ocena 4,5: Serija je roko na srce odlična v vseh pogledih. A ker petke ne dam, je to največ, kar lahko dobi.

Priporočilo: Primerno za vse, saj smo vendarle (spet) v vesolju, kjer se neka druga kapitanka objema in jokca ter je najbolj pomembna načelnost, lepo obnašanje, nenasilje, itd.

The post Zvezne steze Picard: Dobrodošel na koncu poti, na katero nikdar nisi stopil! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Serija Zvezdne steze Discovery je, kot sem ugotovil prejšnji teden, pretirano politično korektna in patetična, toda na srečo ljubiteljev franšize to ne velja za film Onkraj iz leta 2016. Gre za tretjega v vrsti, odkar so Romuli spremenili časovni tok in so sage o legendarnem kapitanu Kirku (Chris Pine) dobile nov zagon v likih in delih mlajših igralcev. Posadka je na petletni misiji, na kateri se Kirk že nekoliko dolgočasi in razmišlja, da bi našel kaj bolj zanimivega za počet. Na srečo jih med odmorom na najnovejši vesoljski postaji iz zasede napade sovražnik pod vodstvom Kralla (Idris Elba) in prisili, da zapustijo uničeno ladjo ter poiščejo zatočišče na neznanem planetu. Brez možnosti komunikacije se morajo Kirk, Spock (Zachary Quinto), McCoy (Karl Urban) in Scotty (Simon Pegg) ponovno rešiti Federacijo, pri čemer jim pomaga nezemljanka Jaylah (Sofia Boutella) upreti skrivnostnemu sovražniku.

IMDb ocena: 7,0

Odlična serija Volčja vzgoja je leta 2020 obveljala za eno najbolj svežih idej v produkciji znanstvenofantastičnih vsebin in postala eden boljših dosežkov HBO-ja. Dokler pretočna storitev HBO Max ne pride v naš del sveta, so epizode druge sezone sočasno z gledalcem po svetu dosegljive naročnikom v razdelku HBO OD (in seveda na HBO Go). Robota Mati (Amanda Collin) in Oče (Abubakar Salim) se s šestimi človeškimi otroki pridružita novi ateistični koloniji v skrivnostnem tropskem delu planeta Kepler 22b. Če je drugi sezona vsaj polovico tako dobra, ko prava, se jo zagotovo splača gledati.

IMDb ocena: 7,5

Če menili, da ste videli že vse, kar je videti v kriminalnih serijah, potem vas zna presenetiti britanska serija Nočni klici (The Responder), ki jo najdete v razdelku Pickbox Now. Posneta je po resničnih dogodkih, saj je njen avtor Tony Schumacher 11 let delal kot policist. V napeti kriminalni seriji spremljamo izkušenega policista nočne izmene (Martin Freeman), ki mu v uvajanje dodelijo novinko, hkrati pa se sooča še z družinsko dramo. Dogajanje je postavljeno v angleško mesto Liverpool, kar je ravno tako svojevrstna osvežitev.

IMDb ocena: 7,7

V tem mesecu boste na svoje prišli tudi mlajši, predvsem tisti najbolj zvedavi. V razdelku Da Vinci Kids vas čaka zabavna izobraževalna serija Operacija Au (Operation Ouch!). V njej dva bistra zdravnika, dvojčka Chris in Xand, popeljeta otroke na popotovanje po medicini in biologiji, da bi jim predstavila, kako delujejo naša telesa.

IMDb ocena: 7,6

Poleg izpostavljenih serij (in filma) so še druge zanimive vsebine, ki bodo zadostile vaše želje. Ker pa nove v nekatere razdelke prihajajo skoraj dnevno, se vam splača Video klub redno pregledovati.

Vse bolj priljubljeni dokumentarni programi

Oddaje televizijskih programov Viasat odlikujejo poljudnoznanstvene in igrane dokumentarne serije, ki pa za razliko od ameriških, ne sodijo toliko v žanr »resničnostnih dokumentarnih oddaj«, v katerih spremljamo življenje na Aljaski ali iskanje zlata s premikanjem ogromnih količin zemlje, na način, kot da je Aljaska zadnja divjina na svetu. Odlična je zato novica, da Telemach v Videoklub uvaja tri nove razdelke in sicer Explore, Nature in History.

Viasat Nature skozi prepričljive dokumentarne filme, ganljive zgodbe in pustolovščine predstavlja naravo od blizu, naš prostor na tem svetu in prvinsko povezanost med ljudmi in živalmi.

Zgodovino oživljamo s pomočjo Viasat History, ki prinaša najsodobnejšo razlago zgodovine in skozi očarljive zgodbe ter predane pripovedovalce poglablja razumevanje naše skupne, človeške izkušnje.

Viasat Explore, poln energičnih in pristnih likov, ki živijo po svojih pravilih, vabi gledalce, da sodelujejo v njihovih vznemirljivih in zanimivih dogodivščinah, ko iščejo srečo in bogastvo, uživajo v čarih življenja in poskušajo bolje razumeti svet okoli sebe.

The post Volčja vzgoja drugič, Onkraj in cel kup dokumentarcev (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Od četrte sezone pričakoval več, a sem po dveh epizodah malce razočaran. Morda bodo kasnejše boljše. Podobno je bilo namreč v drugi sezoni. Dolgo časa so me gnetli z načelnimi »prijemi« in me mukoma zadržali pred zaslonom, da so bile potem zadnje epizode na pričakovani ravni. Vedno je pač tako, da kakovost iz sezone v sezono niha, kot rodnost sadnega drevja. Toda to me ne moti toliko, kot me moti, da se je v vseh pogledih drugačen prikaz utopične prihodnosti Gena Roddenberryja v prvi sezoni prelevil nazaj v običajni zvezdnostezni prikaz. Prva je bila res fajn. Klingoni z jasnim načrtom, kaj jim je storiti, uporništvo Michael (Sonequa Martin-Green), da kapitana Lorce iz vzporednega vesolja ne omenjam. Druga je bil na začetku medla, a vendarle so jo začinili čisto drugačen Spock, kapitan Pike, uporna umetna inteligenca in predvsem Philippa Georgiou (Michelle Yeoh). Nato je prišla tretja sezona, v kateri obnašanje glavne akterke ni bilo ravno po pravilih službe. Manj popolnosti in kar nekaj nepremišljenih odločitev. Nakar se gospodična na koncu sezone, ki je imela poleg dejstva, da se vse dogaja skoraj tisočletje kasneje in nepomembnosti Federacije, potencial za zasuk v popolnoma nove smeri, zavihtela na kapitanski stol zvezdne ladje Discovery.

Očitno ima stol presodni vpliv na psiho posameznika. V trenutku gledamo drugačno Michael. Še bolj polno empatije, razumevanja, pozitivnega pogleda na praktično vse in z občutkom, da je vse rešljivo. Od tu naslov prve letošnje epizode Kobayashi Maru! Po testu na zvezdni akademiji, ki naj bi bodoče častnike pripravil, da se lahko znajdejo v situaciji, v kateri pozitivnega izhoda preprosto ni. Nihče ga ni opravil razen Kirka, ki je to storil silno elegantno. Hekiral računalnike in spremenil program. Michael bi mimogrede pogrnila na celi črti, kajti ima patološko potrebo, da reši vse! Odkar je ona na čelu, je poveljniški krov mesto smeha, spodbujanje in pohvala za vsako malenkost. Celo tako daleč gre, da časniki ploskajo ob rešitvi težava na enak način, kot to počnejo čarterski potniki po pristanku leta. Za moj okus malo mimo.

Michael je v tretji sezoni junaško kot Kirk, rešila Federacijo v 32. stoletju. Kaj njo. Celo galaksijo, kajti našla je planet poln dilitija in ponovno omogočila medzvezdna potovanja. Najprej pa ga je treba razdeliti, zato ima Discovery z unikatnim pogonom na micelije (spore) še nekaj dela. S skokom v prihodnost so scenaristi rešili težavo, kako to, da ga še nikdar prej ali kasneje nihče ni predlagal. Ampak le delno. Če je nekaj možno, se običajno ideja utrne naslednjemu izumitelju, če prvi ne uspe. Kar dokazuje, da v tem kratkem času od prihoda Discoveryja že snujejo naslednjo različico, ki naj bi poganjala zvezdno ladjo Voyager J. Premalo za primeren zaplet, zatorej se bliža neslutena nevarnost. Pet svetlobnih let široka gravitacijska motnja. Predvidljivo. Kot v drugi sezoni iskanja rdečega angela. Najprej bomo spoznavali, kaj motnja je in potem, kako se je bodo junaki lotili. Po možnosti s čim manj žrtvami, kajti že na začetku je uničila kar cel planet. In ravno tistega. Od koder je Cleveland “Book” Booker (David Ajala). Vrne se celo lanski kapetan Saru (Doug Jones). Zdaj naj bi bil on prvi častnik. Fluktuacija častniških vlog preko sezon je sicer zelo pestra. 

Upam, čeprav malce dvomim, da se bo motnja izkazala za nekaj res unikatnega in ne za nekaj, kar je že bilo videno ali vsaj nakazano v dosedanjih serijah in filmih. Ker spreminja smer po mili volji, gre morda za inteligenco. Nikar prosim ne ono iz druge sezone in še manj, da gre za nekaj podobnega, kot smo gledali sploh v prvem filmu Zvezdnih stez. Vrnitev sonde Voyager v ogromni zunaj zemeljski strukturi. Mene sicer še najbolj spominja na Horovo oko – kaj pa vem, morda bomo izvedeli kaj novega o egipčanskem bogu. Z mešanimi občutki torej čakam naslednje epizode, v upanju, da bodo veliko boljše. Z bolj dodelanim, manj načelnim in predvsem bolj dinamičnim dogajanjem. Da upanje nikoli ne umre, je namreč najbolj pomembno sporočilo Zvezdnih stez.

Kaj: Četrta sezona serije Star Trek: Discovery

Kje: Kdo bi vedel, kajti Netflix so brcnili v zadnjico (morda na novi storitvi SkyShowtime enkrat prihodnje leto).

Ocena 3,5: Glede na vložek in pričakovanja sem pričakoval mnogo več!

Priporočilo: Primerno za vse politične usmeritve in starosti, kot vse zvezdno stezne serije in filmi!

• 
  PRVI VTIS Nissan Leaf: Presenetila vas bo »ročica menjalnika«
• 
  Volkswagen ID.Polo: »Majhen« e-avtomobil in dolga pot gresta v tem primeru zelo dobro skupaj
• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca

The post Star Trek Discovery 4: Pomanjkanje domišljije ali skisani možgani (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Gene Roddenberry je v 60. letih prejšnjega stoletja orisal optimistično prihodnost, v kateri smo presegli bolezni, rasizem, revščino, nestrpnost in vojne. Osrednje vodilo romanov, filmov in serij Zvezdnih stez (Star Trek), ki niti do danes niso izgubile popularnosti in si z angleškim doktorjem Whojem verjetno delijo rekord v najdaljšem stažu na televizijskih zaslonih. Nič ne kaže, da se bo to kmalu spremenilo. Letos boste lahko užili daljno prihodnost namišljenega vesolja v tretji sezoni serije Star Trek Discovery, nekoliko kasneje se bo vrnil »temper, temper, mon Capitaine« Picard, napovedan pa je še serija Star Trek: Strange New Worlds s prigodami kapitana Pika, mladega Spoka in prve častnice Number One. Časovno bo serija umeščena pred originalno s kapitanom Kirkom na poveljniškem stolu vesoljske ladje Enterprise. Se pravi približno v čas dogajanja prvi dveh sezon serije Star Trek Discovery.

Prva direktiva je pomembno načelo Federacije planetov, iz zgodb pa lahko izluščimo sedem zapovedi, ki bi se jih lahko čisto vsi držali tudi v sodobnem svetu. (1) Potrebe mnogih presegajo potrebe maloštevilnih. (2) Objemite oziroma sprejmite raznolikost (takisto multikulturnost). (3) Vedno poskušajte spremeniti, kar velja za »status quo«. (4) Vodite drzno, a ne pozabite tudi poslušati. (5) Pri vsaki odločitvi uporabite logiko in tudi čustva. (6) Učite se od tistih, ki so boljši od vas. (7) Najboljše lekcije vam bo dalo življenje!

Morda so nam zgodbe in prigode pogumnih likov tako pri srcu, ker so naša življenja daleč od njihovih. Vse manj se nam zdi, da je družba pravična. Da so naravni viri pravično razdeljeni in da bodo zanamci živeli v večjem blagostanju, kot živimo mi. Resničnost pa je, da vsaka naslednja generacija živi slabše, viri pa so vse bolj nepravično razdeljeni. Eni imajo vse, drugi nič. Morda ste že slišali, da se je nekdo vrnil iz dvajsete obletnice valete in od vseh je bila redno zaposlena samo njegova »tršica«. Mar je zaposlitev privilegij ali pravica, pomembna so podjetja in ne ljudje! Edina bitja, ki se v serijah klanjajo vrhovnemu božanstvu »Dobičku« in slepo verjamejo v rast in bogatenje na račun drugih, so Feringi. Čudna bitja, prej neumna kot pametna, kajti to se zgodi družbi, če je kapitalizem edini imperativ napredka.

Simptom nepravičnosti so demonstracije v Ameriki, ki nam je vse ta lata patriarhalno žugala, kako moramo razvijati demokracijo, hkrati pa sami niso nič boljši. Hecno, desnosučni mediji, katerih je sveto vse onstran velike luže in je povezano s kapitalizmom, desnico ali Trumpom, bodo prepadeni. V mislih imam namreč Borge, kolektiv napol mehaničnih bitij, ki razmišljajo kot eno in želijo vso galaksijo preoblikovati po svoji podobi. »Odpor je zaman, vsi boste asimilirani«. Potem pa se je Picardu, še bolj pa kapitanki Kathryn Janeway utrgalo in sta jim pokazala »kozje molitvice«. Federacija je Borge demontirala in tudi mi bi morali zaključiti z nekaterimi praksami. Pretirano potrošništvo je prvo na listih novih smernih grehov, če želimo pravično družbo blagostanja brez uničevanja okolja.

Pa smo pri njej. Federaciji planetov, ki pooseblja idilično prihodnost človeške in drugih ras v galaksije. Kajpada so tudi znotraj nje destruktivni elementi, vendar jih pogumni protagonisti na koncu vedno premagajo. Nič ne kaže, da smo jim enaki. Lahko se imamo za razsvetljene in boljše od ljudi v srednjem veku, vendar večina negativnih lastnosti nismo izkoreninili. Prej ali slej pridejo na plano, kar je zelo lepo videti v dogajanju po svetu, ki smo mu priča v zadnjih tednih in mesecih. Nič se ni spremenilo, pandemija nas ni ničesar naučil. Občutek imam, da smo spali dva meseca in čakali na »posel kot vedno«. Ceste so spet polne nervoznih voznikov, podjetja iščejo načine, kako bodo od državljanov preko držav dobile denar, da bodo krizo prebrodile, kot da jo ne bi bilo, kmalu se bodo spet hvalila z dobičkom in predvsem rastjo, čeprav bodo zaposlovala manj ljudi, bogati pa bodo po koncu krize še bogatejši. In nam razlagali, da smo revni po svoji krivdi! Ni dvoma, da potrebujemo »federacijo« na ravni planeta, da naredimo konec izkoriščanju. Pravijo, da je možno vse, kar si človeštvo zamisli. Torej si zamislimo prihodnost Zvezdnih stez in jo začnimo uresničevati. Saj poznate tisti legendarno, »to boldly go where no man has gone before!«

The post Življenje kot v filmu: Zvezdne steze appeared first on Tehnozvezdje.

Jean-Luc Picard je bil kapitan zvezdne ladje Enterprise v 178 epizodah znanstvenofantastične serije Star Trek: The Next Generation in v štirih celovečernih filmih. Zdaj se vrača v seriji, ki je na voljo naročnikom CBS-ove storitve pretočnega videa All Access, 24 ur po predvajanju epizode, pa je ta na voljo tudi v storitvi Amazon Prime Video. Picard ostaja očetovski lik, ki si ga bi vsak želel, plemenit, razumevajoč in sočuten. Serija pa je gledljiva in razumljiva gledalcem, ki niso videli niti minute »Star Treka« in se jim ne sanja, kaj se pod tem imenom skriva, veliko pripomb pa ne bodo imeli niti njeni oboževalci.

Osemnajst let po dogodkih filma Star Trek: Nemesis, naj vas spomnim, da v tem filmu umre android Data in več let po upokojitvi admiral Picard živi na družinskem vinogradu v Franciji. Federacija ni več utopična prihodnost, kjer so nadvladane vse človeške slabosti in ljudje živijo v nekakšnem demokratičnem socializmu, prav tako pa je ne ogrožajo nevarna bitja iz drugih kvadrantov galaksije. Borgi so uničeni, Romulani pa so zaradi eksplozije supernove izgubili svoj planet in so begunci. V svoji pokončni drži je Picard razočaran starec. Zapustil je Enterprise, da je vodil evakuacijo milijonov Romulanov, prav tako pa se ni strinjal z načinom, kako je federacija ravnala ob napadu sintetičnih ljudi (androidov) na Mars. Njegovo mirno življenje motijo more na preteklost, ki mu občasno ne dovolijo spati, nakar vanj vstopi mlada ženska, ki jo preganja skupina skrivnostnih morilcev. Ne vemo zakaj, takoj pa postane jasno, da je v njej nekaj posebnega, Jean-Luc Picard pa edini moški, ki ji lahko pomaga. Takšen je zaplet prve epizode serije, kako pa se bo razpletla, bomo videli. Epizod je namreč deset, CBS pa jih, enako kot Disney s serijo The Mandalorian, predvaja po eno na teden.

Zgodba nam odkriva tančice dveh skrivnosti. Prva je Picardova preteklost, dejstvo, da nikdar v resnici ni prebolel smrti Date, pa tudi dogodkov na Marsu, ki so bili povod ne najbolj prostovoljne upokojitve. Druga skrivnost pa je Dahjeva identiteta. Obe sta med seboj povezani, Picard pa je v središču obeh. Zgodba je podana na način, da nič pomembnega ne ostane nepojasnjeno, gledalcu pa ni treba poznati zgodovine Star Treka, da bi razumel zaplet, vendar ni odveč, če jo.

Serije Star Trek so se vedno igrale z ideali in idejami, v zadnji pa so te silno podobne težavam današnjega časa. Kaj če moralno neoporečna Federacija združenih planetov počasi razpada, ker interesi politikov prevladajo pred vrednotami združitve? Kaj če svet, v katerem se je človeštvo naučilo sodelovati in s skupnimi močmi graditi boljši prihodnost, začne drseti v nacionalizem? Odnos ljudi do brezdomnih Romulanov je namreč zelo podoben našemu odnosu do migrantov. Utopično prihodnost, ki so nam jo kazale dosedanje serije Star Treka, so spremenili, da ima smisel za gledalca leta 2020. Vsaj na načelni ravni. Kajti odgovori na vprašanja, ki se jih da slutiti v prvi epizodi, so preprosti in pričakovani. Federacija se je spremenila, ker je bila ogrožena, sovražen odnos do tujcev je posledica njihovih namenov in če se organizacija spridi, načelni ljudje, ki delajo v njej, gotovo niso krivi. Bomo videli, morda pa bodo odgovori v naslednjih epizodah postali bolj poglobljeni in zapleteni. Vsekakor veliko razlogov, zakaj se splača serijo pogledati do zadnje epizode!

The post Star Trek Picard: Temper, temper, mon Capitaine appeared first on Tehnozvezdje.

Michael mi gre občasno, ko začne moralizirati, hudo na živce in gotovo je ne bi mogel prenašati vsak dan vse življenje. Po drugi strani pa je glavna protagonistka serije tako zelo drugačna od vseh likov serij »Trek«, da mi je pravzaprav pri srcu. Ampak ženščina odgovorna za smrt obeh svojih kapitanov, posredno za smrt kapitanke, uzurpatorja iz vzporednega vesolja pa je lastno ročno porinila v »brezno« brez povratka. Nepojmljivo! Večina likov serije je bolj človeških, še najmanj Saru, ki je utelešenje načel federacije planetov ter vmesni člen med tokratno serijo in serijami, ki v kozmičnem času potekajo pred ali kasneje. Ampak o tem sem govoril že lani, ko me je navdušila prva sezona serije, ki se je prevesila v drugo.

Klingoni še vedno menijo, da so večvredni od drugih, a vojne s Federacijo planetov je konec. Se pa zato nekaj čudnega dogaja v galaksiji. Tu in tam udarijo bliski rdeče svetlobe naslutene energije, nepredstavljivo velike pa so tudi razdalje med njimi. Logika odpove, dogajanje je videti nenaravno, kot bi se oglašala božanska bitja. Raziskovanje se loti Pike z Enterprisom, vendar »kripa« oziroma najbolj napredna ladja federacije doživi katastrofalno okvaro in Pike se hočeš nočeš preseli na Discovery. Ta ima še vedno delujoč »sporni« pogon. Federacija njegove uporabe zaradi neetičnosti ne odobrava, saj ga lahko »upravlja« le genetsko spremenjen glavni inženir Paul Stamets. A Pike sklene, da so bliski takisto presodnega pomena in Discovery spet hipno skače iz ene točke vesolja na drugo. V dveh epizodah so raziskali dve lokaciji in našli ljudi, ki jim je bilo treba pomagati. Kot bi bili bliski klici na pomoč. Najprej preživelim na »skreširani« bolniški ladji, potem pa ljudem na 150 svetlobnih let oddaljenem planetu Novi raj, ki jih je »nekaj« skupaj s cerkvijo skrivnostno prežarčilo z Zemlje med tretjo svetovno vojno, zdaj pa naj bi jim dobesedno »nebo padlo na glavo«. Oziroma skupek radioaktivnih meteoritov z zlim namenom povzročiti jedrsko zimo. Michael je v prvi epizodi hudo ranjena in v stanju haluciniranja, se ji prikaže rdeči angel – no bolj je videti kot demonski angel s štrclji namesto kril. Izkaže se, da so ga videli tudi ljudje na Novem raju, ko so se na Zemlji skrili v cerkev in čakali na svoj bridki konec oziroma na bombnike z jedrskim orožjem. Zabeležila pa ga je tudi kamera na čeladi vojaka v njej. Kaj za vraga pa je »rdeči angel«, kakšne namene ima in od kod se je vzel?

Znalci dogajanja v serijah so hitro našli možno in zelo verjetno razlago. V prvi sezoni je tako mimogrede omenjeno sektor v beta kvadrantu, saj so ga okupirali Klingoni, kjer je pred 200 tisoč leti vladala napredna civilizacija Ikonianov. Nihče ne ve, kakšna so bila bitja, razen tega, da niso potrebovali zvezdnih ladij, saj so razvili portale, preko katerih so hipno prišli kamorkoli. Vsaka podrobnost s serijo Zvezda vrata je zgolj naključna. Ampak res! Ker so se lahko Ikoniani pojavili tako rekoč iz zraka, so se jih druge manj razvite civilizacije bale. Tako zelo, da so jih imeli za demone zrake in teme, ki jih je treba uničiti. In so jih. Iz orbite so na njihov domači planet zmetali zvrhan koš bomb in ker Ikoniani niso imeli ladij, se niso mogli braniti. Civilizacija je bil uničena, ampak nekaj jih je morda pobegnilo skozi portale. Te so omenjeni vsaj dvakrat. Med dogajanjem »Generacij« je sektor del nevtralnega področja med Federacijo in Romulanci. Ekipa z Dato na čelu se prežarči na opustošen planet, kasneje se izkaže, da gre za domači planet Ikonianov, ter uniči tamkajšnji portal, da ga ne bi dobili v roke sovražniki. Nekaj podobnega pa »kasneje« v zvezdnem času naredi Jem’Hadar in ekipa z vesoljske postaje Deep Space 9, ko portal najdejo daleč na drugem koncu galaksije. Podlaga torej je, za potrditev pa bo treba počakati, da bo v etru kaj več kot le dve epizodi druge sezone.

Pa tudi če se bo na koncu izkazalo, da je v ozadju bliskov nekaj tretjega, je tudi druga sezona vredna ogleda, tudi če niste zaprisežen »Traki«. Posneta je namreč visoki kakovostni ravni, liki so odlično zastavljeni, dialogi med njimi večinoma dodelani ter na mestu, posebni učinki in akcijski prizori pa primerljivi z dobrimi akcijskimi filmi. Občasno člani federacije še vedno moralizirajo in preveč častijo prvo direktivo, a pokažejo, da so ljudje, da se lahko motijo, da imajo slabosti, pa tudi, da gredo na WC, se zaljubijo in da znajo tudi travmatizirati. Ker gre za serijo tudi oprostimo, da občasno zgodba prehitro skoči naprej, ne da bi bilo prejšnje dogajanje dovolj razjasnjeno.

The post Star Trek Discovery: Bo druga sezona celo boljša od prve? appeared first on Tehnozvezdje.