Dvomljivci boste presenečeni. Redko se zgodi, da je druga sezona boljša od prve. Sploh, če prva ni bila slaba. A kot kaže, se je zgodilo natanko to.
Ob recenziji prve sezone se mi je zapisalo, da bo takšna, kot so običajno sezone serij Zvezdnih stez. Mozaik sestavljen iz uravnoteženega deleža nadpovprečnih in slabih epizod. Ne bi se mogel bolj zmotiti. Slaba in dolgočasna ni bila nobena, kvečjemu je kakšna dodatno izstopala. Na primer zadnja, ko so na račun prišli občudovalci kapitana Kirka in akcije. Obenem mi je všeč, da liki niso osladni idealisti, ki ne vidijo prek načelnosti in pravil utopične popolne družbe, temveč simpatični posamezniki s svojimi strahovi, ambicijami in slabostmi. Celo Spock ni tako popoln, kot se od Vulkanca spodobi.
V prvi sezoni smo dobro spoznali glavne like. Prva častnica Una Chin Riley (Rebecca Romijn) nosi v sebi veliko skrivnost, zaradi katere se znajde celo v zaporu. Recimo, da se podobno počutijo posamezniki, ki jih večinsko prebivalstvo ne sprejme. Pokaže se, da je v Federaciji še vedno živ spomin na evgenične vojne, po katerih so prepovedali genetske izboljšave. Njena »najboljša« prijateljica, častnica za varnost La’an Noonien-Singh (Christina Chong) ima drugačne težave. Najmanj dve. Je neposredna potomka Khana Noonien-Singh in edina, ki je preživela razplodišče Gornov. Kot kaže, bodo ti skrivnostni inteligentni in močni plazilci poglavitni nasprotniki v drugi sezoni.
Nič manj zanimivi niso ostali. Sestra Chapel (Jess Joho) skriva čustvo do Spocka (Ethan Peck), ki do nje ravno tako ni ravnodušen. Morda se bo iz tega čustvenega vrtiljaka še kaj izcimilo. Spock je napol človek, zato vse pogosteje potlačena čustva izbruhnejo na plano. Pripravnica Uhura (Celia Rose Gooding) je v prvi sezoni dala jasno vedeti, da je služenje na zvezdni ladji pretirano ne zanima, se premisli. Pilotka Erica Ortegas (Melissa Navia) v serijo prinaša resnost in ostrino, čeprav občasno iz nje izbruhne cinična humorna misel. Dr. Mbenga (Babs Olusanmokun) je še vedno vrelec empatije in prizadetosti, čeprav v fantastični epizodi prve sezone nezemljani ozdravijo hčer. A ne tako, kot si je on želel.
Ostane še kapitan Pike (Anson Mount). Kot kaže, se je sprijaznil z usodo, čeprav mu ni bilo lahko. V zadnji epizodi izve, kaj se bo zgodila, če se ji bo skušal izogniti. Njegov lik je predvsem razgiban. V enem trenutku je popoln kapitan, ko se v naslednjem prelevi v simpatičnega moškega, ki prijateljici pripravlja špagete. Na trenutke se zdi, da se drži v ozadju ali da je v vlogi povezovalca med zgodbami ostalih likov, a ima ves čas (skoraj) vse niti v svojih rokah. Tisti skoraj sem zapisal zato, ker je kljub vsemu vsaj enkrat presenečen nad potekom dogodkov, ki jih je sam sprožil.
Vizualno druga sezona ne zaostaja za prvo. Čeprav scenografija in učinki niso v ospredju, namesto tega ustvarjajo ozadje, v katerem se lažje izrazi lik in njegova zgodba, sta na pričakovano visoki ravni. Kot se za serijo Zvezdnih stez spodobi. Ker posamezne epizode niso razvlečene in ker v njih ni pretirano veliko nepotrebnih dialogov, vam ne bo dolgčas. Dodatna prednost je, da pretočnik nudi slovenske podnapise. Vsaj nekaj vrednega ogleda vendarle premore!
Kaj: Zvezdne steze: Čudni novi svetovi (Strange New Worlds)
Kje: Pretočnik SkyShowtime
Ocena 3,9: Moja bojazen, da se bo serija izrodila v še eno jokajočo nanizanko v slogu Discoveryja, se na vso srečo ni uresničila. Namesto tega spremljamo zgodbo, ki je zvesta ideji Gena Roddenbereyja in ki se bolj, kot na karkoli drugega, zanaša na moč likov.
Priporočilo: Vendarle gre za utopično prihodnost, polno načelnosti, razumevanja, pozitivnega razmišljanja. Se pravi popolna odsotnost nasilja, spolnosti, grdega govorjenja oziroma vsega tistega, kar za mlajše ali občutljive duše ni primerno.
Brez komentarjev