»Orodja za ustvarjanje glasbe z umetno inteligenco spreminjajo način ustvarjanja in distribucije glasbe. Z razvojem te tehnologije Tidal uvaja standarde platforme za zaščito izvajalcev, njihove dejavnosti in obveščanje poslušalcev,« so zapisali v pismu uporabnikom, ki so jim predstavili novi pravilnik o umetni inteligenci.

Za razliko od nekaterih drugih ponudnikov tovrstnih storitev, denimo Appla in Spotifyja, ki označevanje »porekla« glasbe prelagajo na avtorje, se je Tidal odločil, da ga bo sam prepoznaval z naprednimi orodji. Poslušalci bodo ob glasbi, za katero bodo pri ponudniku pretočnika presodili, da je v celoti ustvarjena z umetno inteligenco, videli značko »AI«. Kasneje, »ko bo tehnologija zaznavanja z umetno inteligenco dovolj zanesljiva, da bo to lahko storila,« pridejo tudi oznake za glasbo, ki jo je v večjem delu, ne pa v celoti, ustvarila umetna inteligenca.

V pravilniku sicer piše, da avtorji morajo imeti svobodo ustvarjati z orodji umetne inteligence, in prav tako morajo imeti poslušalci avtonomijo izbirati tovrstne vsebine. Vendar pa bo ponudnik zaradi njihovega obsežnega pritoka zanje uvedel višje standarde vsebinske integritete.

Med drugim bo takoj odstranil vsakršno glasbo, ustvarjeno z umetno inteligenco, ki se izdaja za izvajalca ali skupino ali ki omogoča goljufive dejavnosti. To bo počel z orodji umetne inteligence (torej z UI nad UI) in samodejno. Morda najpomembneje pa je, da Tidal ne bo več uvrščal glasbe, v celoti ustvarjene z umetno inteligenco, med tista dela, ki so upravičena do denarnih nadomestil. »Za takšne izdaje ne bo na voljo avtorskih honorarjev, prav tako pa nalaganja, ustvarjena z umetno inteligenco, ne bodo upravičena do neposredne prodaje oboževalcem.« Monetizacija je seveda ključna motivacija ustvarjalcev tovrstne glasbe, zato bi nova pravila lahko pomenila zmanjšanje njenega pritoka na platformo.

The post NEDELJSKI NASVET: Tidal z zanimivimi pravili glede »umetno« ustvarjene glasbe appeared first on Tehnozvezdje.

Nisem a priori proti naročniškemu modelu, za določene storitve niti ne vidim druge smiselne možnosti, denimo za video in glasbene pretočnike, oblačne shrambe in še kaj. Se mi pa zdi v nekaterih primerih res neprimeren in uveden na silo, samo zaradi večjih prihodkov v primerjavi s pobiranjem enkratnega plačila (lahko z višjim zneskom, ki pa se nato dolgo ne ponovi). Čisto nič mi niso všeč naročnine na programsko opremo in se jim izogibam (npr. Adobejevim), prav tako ne na storitve, pri katerih nimam občutka, da imajo ponudniki konstantno kaj »dela« z menoj kot uporabnikom. Starševska zaščita, varno shranjevanje gesel, kakšne dodatne funkcionalnosti pri napravah pametnega doma ali nastavljanje vtičnika za piškotke so že taki primeri.

Toda tokrat ne mislim bentiti čez naročnine, temveč vas samo spomniti na to, da preverite, kaj vse mesečno plačujete in v kolikšni meri plačano izkoristite. Sam se kar pogosto zalotim, da se mi ne sanja, kam in za kaj je šel denar z bančne kartice, ko mi ga odtegnejo za plačilo te ali one naročnine. Pogosto zato, ker ne poznam imen podjetij, ki se skrivajo za določenimi storitvami (več takih je seveda v »poslovnem« delu). Če bi bile te navedene pri namenu plačila, bi verjetno hitreje razvozlal, za kaj gre. Vsaj v roku naslednjih nekaj mesecev, morda celo leta ali dveh, bi tega moralo biti manj, kajti nekaj tovrstnih plačil sem ravnokar ukinil, vsaj še dve pa sta na »odstrelu« v kratkem.

Dve od naročnin, ki sem ju odpovedal, sem preprosto premalo izkoriščal. Na pretočnik SkyShowtime sem se naročil, ko je prišel v Slovenijo, in polovični znesek treh evrov na mesec, ki sem ga bil deležen doslej, se mi je zdel dovolj nizek, da ga lahko mesečno pogrešam, tudi če ne pogledam skoraj ničesar. Razen občasnega filma, Zvezdnih stez in morda še kakšne risanke nismo našli česa drugega, kar bi nas pritegnilo. Dodajanje novih naslovov je zelo sporadično in slika še naprej vztraja pri polni visoki razločljivosti, medtem ko so nekatere iste vsebine (Top Gun Maverick in še kakšna) na Netflixu v 4K. S podražitvijo sem se plačevanja dokončno naveličal.

Pred leti sem začel plačevati tudi »višji nivo« (Plus) v aplikaciji Pocket Casts, po mojem mnenju še vedno najboljši za poslušanje podkastov. Toda takrat, če se prav spomnim, je bila naročnina poceni, morda deset evrov na leto, in je prinesla eno pomembnih lastnosti storitve (verjetno sinhronizacijo poslušanja med napravami, na katerih sem prijavljen v aplikacijo, lahko pa tudi kaj drugega), kar so kasneje omogočili vsem uporabnikom. Potem sta od potencialno koristnih funkcionalnosti v Plusu ostala le še predvajalnik v brskalniku (oz. na namizju) in aplikacija na pametni uri (na Applovi in Googlovi platformi), naročnino pa so lani dvakrat podražili, najprej na približno 15, potem pa kar na 40 evrov (ali dolarjev). Na srečo so vsaj obljubili, da bodo obstoječi naročniki ostali pri nižji od zvišanih cen, vseeno pa sem ugotovil, da se lahko odpovem tudi tej. Prek računalnika namreč podkastov ne poslušam, to vedno počnem s telefona. Prek ur s sistemom Wear OS sem poskusil in zadeva bi bila uporabna, če bi kam šel brez telefona, toda doma in v avtu, kjer običajno poslušam, je telefon boljša izbira, tudi zato, ker je osveževanje seznamov in tudi reakcijski čas same aplikacije dokaj ležeren, poleg tega pa zadeva porablja več baterije v uri kot jo spremljanje vadbe s satelitskim določanjem položaja.

Še ena naročnina, ki je šla, je povezana z upravljanjem objav Tehnozvezdja na družabnih omrežjih, medtem ko za drugo storitev znotraj sistema, na katerem je postavljena spletna stran, še testiram, če se ji lahko odpovem. Med zasebnimi naročninami pa bom verjetno po koncu sezone, enkrat junija, odpovedal še tisto na ogled tekem košarkarske lige NBA. Morda jo bom znova sklenil jeseni, ko se bo začela nova sezona, vendar v kakšni »akcijski« ponudbi. Pretočnik NBA League Pass je bil namreč zadnji dve leti pogosto na »razprodajah,« in tisti, ki smo plačevali standardnih 110 evrov na sezono, smo očitno subvencionirali ostale, ki so enako storitev dobili za nekaj deset evrov manj. Nazadnje bil ogled vseh tekem v končnici na voljo za vsega 17 evrov. Kaj bo s to storitvijo, je sicer precej odvisno tudi od dražbe televizijskih pravic za tekme NBA, ki poteka zadnje tedne.

Ob vseh odpovedih pa me čaka vsaj eno novo plačevanje naročnine, kajti glasbeni pretočnik Tidal sem zadnji dve leti in pol imel vključen v paket pri Telemachu, odslej pa ga bo treba plačevati posebej, kot sem pred tem Apple Music in še prej Deezer. Kakšnega razloga, da bi šel kam drugam, ta čas nimam, kajti vsebinsko so vsi zelo podobni, vmesnik pri Tidalu in odkrivanje nove glasbe mi je dokaj všeč, cena družinske naročnine pri najbolj priljubljeni tovrstni storitvi (Spotify) pa je malenkost višja. Če bi za Youtube Premium, ki poleg odprave oglasov v videih in predvajanja v ozadju vsebuje tudi Youtube Music, obstajal družinska naročnina, bi se najbrž odločil zanjo. Ker pa je ni, bo naših deset evrov na mesec do nadaljnjega dobival Tidal. Kot tudi Netflix, ki ga ne mislim odpovedati, saj ima za moj okus daleč največ atraktivnega med video pretočniki.

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post Ne čakaj na maj za »čiščenje« naročnin appeared first on Tehnozvezdje.

Tidal je v globalnem merilu bistveno manjši igralec, kot so Spotify (ta je malodane monopolist pri pretočni glasbi), Apple, Amazon, Google (z Youtube Music) in tudi Deezer. V Sloveniji ima uporabnike verjetno predvsem zaradi Telemacha, ki ga je skoraj tri leta imel vključenega v naročniška paketa EON Premium in Največ. Ves čas je stavil na pretakanje glasbe v visoki kakovosti in je večkrat izboljšal osnovni nivo ter poleg tega nudil še doplačilo za »premijski« zvok. Zdaj je tega prenesel v osnovnega, ki za posameznika stane 6,49 evrov na mesec, za družino (z največ šestimi uporabniki) pa 9,99 evrov na mesec. Novo poslovno priložnost podjetje, ki sta ga pred tremi leti kupila ustanovitelja novodobne finančne storitve Block (nekdaj Square) Jack Dorsey, tudi ustanovitelj Twitterja, in Jim KcKelvey, vidi v storitvi za DJ-je in pri pomoči z glasbenimi dogodki. Nova »razširitev« k naročnini za DJ-je, ki stane 5,50 evrov na mesec, omogoča pretakanje celotnega kataloga te glasbene storitve na določeni strojni in programski opremi, ki jo uporabljajo profesionalni didžeji.

Večina ponudnikov v Sloveniji zahteva šest ali šest evrov in pol na mesec za uporabo storitve brez oglasov in z vsemi funkcionalnostmi (predvajanje albumov, seznamov, predlaganje vsebin, povezovanje z drugimi uporabniki, itd), izjema je Deezer, ki je zdaj mnogo dražji od ostalih, saj ima cene na ravni zahodne Evrope. Za pretočnike namreč na različnih koncih sveta plačujemo zelo različno, Slovenija še naprej ostaja med cenejšimi državami. Družinske naročnine, ki omogočajo poslušanje največ šestim uporabnikom, vsakemu s svojim profilom, stanejo okrog deset evrov na mesec, razen pri Deezerju, kjer velja dvakrat toliko, in pri Googlu, ki ga v Sloveniji ne ponuja. Zato pa storitev Youtube Music omogoča poslušanje zastonj, kot tudi Spotify, medtem ko ostali nudijo le od enega tedna do enega meseca brezplačnega preizkusnega obdobja. Tule je sicer cenovna primerjava:

Večina ponudnikov že dlje časa omogoča poslušanje v višji, t. i. Hi-Fi kakovosti, le Spotify tega še vedno ni zagotovil. Še višji nivo (FLAC) nudi le Tidal. Pri vseh je zdaj v katalogu že najmanj sto milijonov pesmi, Deezer se hvali celo s 120 milijoni in ta storitev je vedno dajala poudarek na tem, da ima določeno lokalno in neodvisno glasbo, ki je drugod ni mogoče najti. Spotify je podprt na največ pametnih zvočnikih, urah in drugih napravah, pri ostalih je ta podpora mešana. Tudi glede uporabniškega vmesnika, še posebej predlaganja nove, zanimive glasbe, ima največ privržencev Spotify.

Naročniki Telemacha, ki so doslej imeli Tidal vključen – posamično naročnino, za družinsko so morali doplačati –, za zdaj še vedno vidijo v svojem uporabniškem računu, kar je treba pogledati na spletu, saj v aplikaciji ni vidno, da njihovo »naročnino upravlja Telemach.« V tem operaterju so se namreč odločili, da naročnine ne bodo ugasnili čisto takoj, temveč se bo to zgodilo 30. aprila. Po tistem jo bo treba prav tam, kjer se zdaj preveri njeno stanje (https://account.tidal.com/subscription), skleniti na novo neposredno s ponudnikom storitve in potem plačevati prek bančne kartice ali PayPala. Odsvetujemo sklepanje naročnin v aplikaciji na telefonu (izjemi sta Apple Music za naprave iOS in Youtube Music za androidne naprave), saj bo zaradi provizije Appla in Googla prek trgovin App Store in Play cena višja. Kdor bo naročnino na novo sklenil v obdobju dveh let, bo obdržal svoje knjižnice v storitvi Tidal. Kasneje bodo te izginile, povsem verjetno pa tudi sam uporabniški račun, kot se nam je zgodilo pri storitvi Deezer, ki smo jo plačevali pred leti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post Kaj zdaj, ko ga ni več pri Telemachu? appeared first on Tehnozvezdje.

V Temelachu so pretočnik Tidal v svojo ponudbo dodali pred malo več kot dvema letoma, junija 2021. Pogodbo so očitno podpisali za malce manj kot tri leta, saj bodo storitev ponujali do 31. marca 2024, nato jo bodo ob izteku pogodbe žal umaknili iz naročniških paketov. Verjetno ne bo ostala niti kot opcija, čeprav bi bila to najboljša možnost za uporabnike, ki bi jo želeli plačevati naprej. Vsekakor upamo, da bo za te na voljo enostavna možnost migracije na drugačno plačevanje storitve.

V Telemachu sicer poudarjajo, da iščejo kakšnega drugega tovrstnega partnerja, s katerim bi lahko še naprej ponujali tudi glasbo v svojih paketih. Na voljo jih sicer ni veliko, verjetno sta najbolj verjetna Deezer in Spotify. Prvi že ima precej zgodovine pri slovenskih operaterjih, najprej je sodeloval s Telekomom Slovenije, zdaj pa z A1 Slovenija. Drugi je na slovenski trg vstopil bolj pozno, kakšnega operaterskega sodelovanja pa še ni sklenil. Med možnimi ponudniki bi bili denimo še Google s storitvijo Youtube Music, Apple in Amazon. Toda od teh je Apple pretežno zanimiv za uporabnike naprav te znamke, saj je najmanj eno bolj ali manj nujno imeti za upravljanje naročnine, profilov in prijavljanje novih naprav, Amazon glasbene storitve v Sloveniji ne ponuja, Youtube Music pa je v naši državi omejena na individualne naročnine, medtem ko se je pri večini ostalih mogoče odločiti tudi za t. i. družinske, ki nudijo do šest ločenih profilov.

Kaj bo z glasbeno storitvijo po koncu sodelovanja s Tidalom storil Telemach ter kako bo to vplivalo na cene paketov EON Premium in Največ, bomo videli najkasneje pomladi prihodnje leto.

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post Telemach izgublja Tidal in išče nadomestno storitev appeared first on Tehnozvezdje.

Vse omenjene storitve poslušalcem glasbo posreduje v kakovosti, kakršno poznamo iz sveta mp3-jev, čeprav večinoma uporabljajo kakšen drug kodek (aac). Pasovna širina gre tja do 320 kb/s. Pred časom je Apple obogatil svojo storitev z zvokom visoke kakovosti, ki ima precej višji podatkovni tok, in še s prostorskimi učinki. Zdaj je Tidal storil podobno, saj je mogoče z ustrezno napravo poslušati v bitni hitrosti do 1411 mb/s, kar ustreza kakovosti zgoščenk. Pri tem cena ostaja enaka, 5,99 evrov na mesec za posameznega uporabnika ali 8,99 evrov za družinsko naročnino (šest uporabnikov).

Še vedno je pri Tidalu na voljo višji nivo, ki prinaša dodatno kakovost. Bitni tok gre vse do 9216 kb/s (Master Quality) in na voljo sta prostorska načina Dolby Atmos (kot pri Applu in Amazonu) ter Sony 360 Reality Audio). Novost pri tem nivoju so še neposredna izplačila glasbenikom, ki jih naročnik največ posluša, saj bo do deset odstotkov naročnine šlo za ta namen. Ta naročnina stane 11,99 ali 17,99 evrov.

Kot rečeno, je za izkoriščanje kakovosti Hi-Fi ali še posebej Master Audio treba imeti ustrezne predvajalnike in zvočnike. Na slušalke prek povezave bluetooth ne bo šlo. Na zvočnike Sonos ali kakšne podobne pa bo, vsaj Hi-Fi. Pri tem Tidal za Sonosove zvočnike ponuja priročno ustreznico protokoloma Airplay in Chromecast. Prek funkcije Tidal Connect namreč prikaže opremo omenjenega proizvajalca in z izbiro želenega je mogoče neposredno iz aplikacije te glasbene storitve »poslati« predvajanje na zvočnik.

Storitev Tidal od poletja ponuja Telemach, ki jo ima tudi vključeno v najvišje pakete, tako mobilne kot »trojčke«. Splača se izkoristit, če tvoja naročnina to vsebuje.

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post Tidal izboljšal kakovost osnovnega nivoja appeared first on Tehnozvezdje.

»Telemachovi uporabniki lahko odslej dostopajo do več kot 70 milijonov skladb vseh zvrsti tuje in domače glasbe, na tisoče skrbno izbranih glasbenih seznamov predvajanja, 250.000 video posnetkov v najvišji kakovosti – vse brez oglasov in tudi brez internetne povezave,« so zapisali v omenjenem operaterju. Na voljo so prilagojena glasbena priporočila in ustvarjanje lastnih seznamov, ekskluzivne video vsebine, glasbeni video posnetki, nastopi v živo, intervjuji, podkasti in še kaj.

Glasbo je mogoče poslušati z aplikacijami na mobilnih napravah (Android in iOS), v sistemu Windows, na pametnih zvočnikih (Amazon Echo, Sonos, …), pametnih televizorjih in večpredstavnostnih predvajalnikih (Apple TV, Android TV, Chromecast, Fire TV, Samsung TV, …), nekaterih urah (Apple Watch), v avtih (s sistemoma Android Auto in Carplay ter neposredno na najnovejših infozabavnih sistemih Mercedesa in Volkswagna) ter seveda prek spletnega brskalnika.   

Naročniki na fiksni paket EON Premium in mobilni paket Največ imajo osnovno naročnino na Tidal vključeno. Ostali jo plačajo po standardni ceni 5,99 evrov na mesec, seveda pa jo obračuna Telemach na položnici za njegove storitve, tako da se ni treba prijavljati neposredno pri ponudniku in plačevati s kreditno kartico. Ta naročnina je v osnovi za enega uporabnika, ki pa je lahko vpisan v storitev na neomejen številu naprav, medtem ko lahko istočasno predvaja na eni, povezani v omrežje, in največ petih brez povezave (»offline«). Za vse sta doplačljivi možnosti družinske naročnine in visoke kakovosti glasbe (Hi-Fi). Prva stane dodatne tri evre na mesec in omogoča poslušanje skupno šestim uporabnikom. Medtem ko druga za dodatnih 5,90 evrov, prinaša zvok brez izgube kakovosti (pri stiskanju) in posnetke v formatih Master Quality Audio, Sony 360 Reality Audio in Dolby Atmos.

Do konca avgusta novi naročniki na kateri koli paket EON in Več za obdobje vezave, torej za dve leti, prav tako kot obstoječi naročniki na EON Premium in Največ dobijo Tidal zastonj. Po koncu tega obdobja ga bodo morali začeti plačevati (ali ga odjaviti, če ga ne bodo želeli plačevati), če ne bodo na najvišjih paketih.

Aktivacijo storitve naročnik izvede na portali oz. v aplikaciji Moj Telemach. Tam se odloči za nivo storitve (običajna, družinska, Hi-Fi, ali družinska Hi-Fi), nakar ga sistem preusmeri v samo storitev, kjer vpiše svoj e-poštni naslov za uporabniško ime, določi geslo, zaupa rojstni datum, se vpiše, naloži aplikacijo in začne poslušati.

The post Glasbena storitev Tidal je pri Telemachu, vključena v najvišja paketa appeared first on Tehnozvezdje.

Naročanje na pretočno glasbo prek operaterja ni nič novega. A1 je pred nekaj meseci začel ponujati podobno storitev Deezer, prav s tem francoskim ponudnikom je pred leti sodeloval Telekom Slovenije, V United Group pa so se zdaj povezali ameriško-britansko platformo Tidal (v osnovi je nastala na Norveškem, kasneje so jo prevzeli investitorji pod okriljem raperja Jayja Z-ja, zdaj pa jo prodajajo podjetju Square Jacka Dorseyja, bolj znanega kot ustanovitelja in prvega moža Twitterja). Storitev ta čas obsega že več kot 70 milijonov pesmi, med njimi slovenskih in iz širše regije, poleg tega pa še 250 tisoč glasbenih videov, prenose v živo, radijske postaje, zakulisne posnetke in intervjuje, oddaje in še kaj.

»Sodelovanje s podjetjem Tidal je priložnost, da uporabnikom ponudimo ekskluziven dostop do glasbe v visoki kakovosti. Nenehno stremimo k dodajanju inovativnih in visokotehnoloških storitev v našo ponudbo,« je v pripravljeni izjavi poudaril predsednik poslovodstva Telemacha Adrian Ježina.

Izvršni operativni direktor podjetja Tidal Lior Tibon pa je dodal: »Pretočna zabava je postala sestavni del dneva mnogih ljudi. Sodelovanje z vodilnim ponudnikom telekomunikacij v jugovzhodni Evropi, družbo United Group, nam omogoča, da dosežemo še več glasbenih navdušencev.«

Podobno kot video je tudi pretočno glasbo marsikomu enostavneje naročiti pri operaterju, ker storitev plača skupaj z ostalimi na operaterjevi položnici in se ne ukvarja s kreditno kartico. Pa tudi upravlja naročnino v aplikaciji oz. na portalu, kot je Moj Telemach. Ali bodo cene morda nižje oz. bo storitev vključena v katere od obstoječih naročniških paketov Telemacha, v tem operaterju še ne povedo.

Tidal sicer ponuja dve vrsti naročnin. Je namreč eden od redkih ponudnikov, ki poleg standardne, stisnjene glasbe v obliki AAC z bitno hitrostjo 320 Kb/s, ponuja še glasbo v formatu brez izgube kakovosti FLAC (1411 Kb/s) ter nekatere vsebine v »visokorazločljivostnem« formatu z bitno hitrostjo med 2304 in 9216 Kb/s. Naročnina na standardno možnost neposredno pri ponudniku stane 5,99 evrov na mesec, na višjo kakovost pa 11,99 evrov (torej dvakrat več). »Družinske« naročnine spletna stran, vidna slovenskim uporabnikom, ne prikaže, je pa v nekaterih drugih državah na voljo.

The post Telemach bo ponujal pretočno glasbo Tidal appeared first on Tehnozvezdje.

Govorim o storitvah Apple Music, Deezer, Google Play music in podobnih. Na globalnem nivoju je najbolj priljubljena Spotify, ki pa je slovenski uporabniki še vedno nismo dočakali. Ostajajo nam prve tri omenjene, zraven njih pa še pri nas manj znani Tidal, kjer je zraven raper Jay-Z. Že v osnovi naročnine niso drage, saj se gibljejo med šestimi in devetimi evri na mesec. Omogočajo pa neomejeno poslušanje glasbe v katalogih, ki pri vseh obsegajo najmanj 40 milijonov pesmi. Toda še precej boljšo vrednost predstavljajo družinske ponudbe. Pri Apple music ta stane devet evrov na mesec, pri Deezerju deset in pol, medtem ko Tidal računa devet evrov za klasično kakovost in 18 evrov mesečno za pesmi brez izgube kvalitete pri stiskanju (lossless). Ta storitev je edina z avdiofilom namenjeno opcijo. Google Play Music tudi pozna družinsko ponudbo, a ne v Sloveniji. V naši državi se na to storitev, ki je resda najcenejša, lahko naročijo samo posamezniki.

Glavna prednost družinske naročnine je kajpada v tem, da lahko v glasbi na svojih napravah uživa več ljudi. Lahko so to člani istega gospodinjstva, ni pa nujno. Plačnik lahko svoja prosta mesta deli, s komer koli jih hoče. Zakaj je treba skleniti drugačno naročnino? Ker je pri posamični omejitev števila povezanih naprav v uporabniškem računu prehuda, da bi bila uporabnika lahko več kot dva. Vse razširjene ponudbe so prirejene za šest uporabnikov, le izvedba je pri vsaki malo drugačna. Tule se bom omejil na Apple Music in Deezer, saj imam z njima konkretne izkušnje, Tidala pa za zdaj nisem uporabljal.

Francoski Deezer je v Sloveniji verjetno najbolj znan ponudnik storitev pretočne glasbe. Vseeno pa bi upal stavit, da prav veliko naročnikov na različico Deezer Family ni, čeprav je samo tri evre in pol dražja od standardne Premium+ za enega uporabnika. Poslušati je mogoče s telefoni in tablicami (Android, iOS in celo Windows Mobile), računalniki (v brskalniku ali z aplikacijo), na televizorjih ali v avtu. Glede podpore za različne naprave je ta ponudnik pred vsemi ostalimi. Na žalost pa je začel zaostajati v uporabniškem vmesniku in glede odkrivanja (zanimive) muzike.

Družina pri tej storitvi nastane tako, da naročnik ustvari uporabniške profile, nakar se posamezniki vpisujejo z glavnim uporabniškim imenom in geslom ter izbirajo ustrezen profil, da ima na seznamu priljubljenih vsak svoje pesmi, albume in zbirke. Vendar rešitev z enotnim računom in geslom ni ravno najboljša izvedba. Veliko raje bi videl, da bi »družinski člani« od »glave družine« dobili nekakšna vabila ali da bi njihovi računi vsebovali svoja imena in gesla. In da ne bi mogel vsakdo kadarkoli preklopiti v kateri koli drug profil v naročnini. Tega pri Deezerju res niso najbolje premislili. Kot tudi ne uporabniškega vmesnika, kjer se je treba vedno znova postavljati na točno določeno mesto, da greš potem od tam lahko nazaj na seznam ali na iskanje, itd Moti me tudi, da je privzeto ob vsakem novem vpisu nastavljena slaba kakovost zvoka in da me storitev samovoljno izpisuje na nekaterih napravah. Skupna omejitev pri družinski naročnini je sicer enajst povezanih naprav, kar ni ravno veliko, a nekako zadošča za večino potreb, saj večina za te namene nima kaj dosti več od enega telefona in računalnika.

Kljub nekaj pomanjkljivostim Deezer ima močne plati. Nabor glasbe je dober, ne sicer povsem enak kot v kakšni drugi državi, a velikih razlik ni. Sploh za poslušanje slovenskih izvajalcev je ta storitev boljša izbira kot marsikatera druga. Zvok je v visoki kakovosti dober in to je tudi edina zvočna nastavitev, ki jo priporočam, vse ostalo je v današnjih časih, ko ni težav s hitrim internetom in megabajti, nepotreben kompromis.

Apple Music v familiarni izvedbi prav tako dovoljuje šest različnih poslušalcev. Je pa ustvarjanje naveze tukaj povsem drugačno in prav tako daleč od idealnega. Vezano je namreč na Family sharing v sistemu iOS. Organizator povabi druge – lahko prek sporočil iMessage ali »osebno«, tako da mu družinski člani vpišejo svoj Apple ID in geslo – in nato določi, kaj si bodo med seboj delili. Poleg glasbe si lahko še nakupe aplikacij in v trgovini iTunes in oblačno shrambo iCloud. To je po eni strani odlično, ker ni treba vsakemu posebej kupovati vsebin. Po drugi strani pa je zoprno, da je vse vezano na kreditno kartico organizatorja. Se pa v Applovi storitvi vsak zase prijavlja v glasbeno aplikacijo ali v iTunes in če je del družine z ustrezno naročnino, sistem to sam prepozna. Apple music privzeto živi na napravah s sistemom iOS, poslušati se da še z uro Apple Watch, večpredstavnostnim predvajalnikom Apple TV, v avtu prek sistema Carplay, na voljo pa je tudi androidna aplikacija, medtem ko je za predvajanje na računalniku nujen program iTunes, spletnega vpisa v to storitev ni. Na Apple TV se pravzaprav niti ni treba vpisati, ker odlično deluje pošiljanje vsebine iz telefona ali tablice prek protokola AirPlay. Le v istem omrežju wi-fi morata biti obe napravi, kar doma običajno sta. Drugače naj bi bil limit deset naprav na uporabnika, a tega Apple pravzaprav nikjer ne omenja in mislim, da nihče ne bo imel težav. Naprave se sicer briše v programu iTunes pod razdelkom Account – view my account – manage devices.

Jabolčna muzikalična storitev že od začetka kombinira uporabnikovo lastno (kupljeno) zbirko z naročniško knjižnico. Kar je dobro, ker je vse na enem mestu, in slabo, ker posameznik nima pravega pregleda nad vsem skupaj. Kakovost je v vsakem primeru najboljša možna (menda 256 Kb/s), nastavitve so v nastavitvah sistema, ne v aplikaciji, kar je pri Applu že tradicija. Vmesnik je nekoliko bolj razumljiv kot pri Deezerju, vedno so na dnu ali na vrhu glavni razdelki (knjižnica, radio, iskanje, itd). Po mojih izkušnjah daje Apple boljše uredniške predloge in še vedno obratuje »radijska postaja« Beats 1. Ne ena ne druga storitev nista kaj posebej družabno naravnani, v tem še vedno najbolj blesti Spotify, ki je zgodaj ugotovil, da so priporočila prijateljev izjemno pomembna. Apple ustvarja določeno razliko med naročniško knjižnico in trgovino iTunes, nekateri albumi se pojavljajo samo v slednji. Vseeno pa je nabor za pretakanje zadovoljiv. Možnost shranjevanja pesmi ali albumov v shrambo naprave, da so dostopne tudi brez povezave v internet, je samoumevna.

Odločitev za družinski Apple Music ali Deezer je zagotovo malo pogojena s strojno opremo in drugimi dejavniki. Če bodo v skupini sami androidni uporabniki, je Deezer precej bolj smiselna izbira. Za jabolčne pa najbrž Apple Music, ki je tudi cenejši. Oboje se da nekaj tednov preizkušati, da potencialni naročnik sploh dobi vtis, ali dobi, kar hoče. Osebno si ne predstavljam več življenja brez naročnine na glasbo, saj za res razumen znesek dobim dostop do vse nove in stare godbe. In če lahko za dodatne tri ali štiri evre na mesec v tem uživa še dodatnih pet uporabnikov, še toliko bolje. Vem, da je tu Youtube, toda naročnine na pretočno glasbo so dovolj poceni in prinašajo marsikatero prednost pred konstantnim predvajanjem glasbenih videov.

The post Družinska naročnina na glasbo je ena najboljših ponudb v svetu digitalnih vsebin appeared first on Tehnozvezdje.