Septembrsko ponudbo operaterja zaokrožajo jubilejnih 100.000 uporabnikov storitve Varen splet, ekskluzivne vsebine na platformi NEO ter akcija Modri fon z izbranimi mobiteli, prihranki in dodatnimi ugodnostmi. Vse novosti so zasnovane z mislijo na varnost, hitrost in brezskrbno uporabniško izkušnjo – doma, na poti in v poslu.

Novi iPhone 17  in Apple Watch pri Telekomu Slovenije

Telekom Slovenije je v sodelovanju z Wolt Slovenija ob prihodu nove serije iPhone 17 sto kupcem iz prednaročil napravo dostavil neposredno na dom, skupaj z ekskluzivnimi darili Telekoma Slovenije, Wolta in znamke Apple. Hitro in udobno dostavo dopolnjuje vrhunska tehnologija – uporabniki bodo zmogljivosti iPhona 17 v polnosti izkoristili v vodilnem mobilnem omrežju Telekoma Slovenije, ki bo z gigabitnim 5G internetom do konca leta pokrivalo že 99 odstotkov prebivalstva. Za popolno izkušnjo so na voljo priljubljeni paketi Naj z neomejenimi količinami storitev že od 9,99 evra mesečno. Ponudbo dopolnjuje inovativna storitev Ena številka, ki omogoča uporabo ene telefonske številke na več napravah hkrati, tudi na pametnih urah Apple Watch z mobilno povezljivostjo. Ob nakupu pametne ure lahko uporabniki izkoristijo še dodatno ugodnost – do enega leta brezplačne uporabe paketa, storitve in zavarovanja.

Telekom Slovenije premika meje: V optičnem omrežju zdaj simetrične hitrosti do 5 Gbit/s

Telekom Slovenije je znova potrdil svoj položaj tehnološkega voditelja na slovenskem trgu z uvedbo nove dimenzije hitrosti v svojem optičnem omrežju. Uporabnikom so po novem na voljo simetrične internetne hitrosti do 5 Gbit/s, kar pomeni enako hiter prenos podatkov tako k uporabniku kot od njega v splet. S tem pomembnim korakom, s katerim se postavlja ob bok vodilnim svetovnim operaterjem, podjetje že preizkuša tudi tehnologijo prihodnosti za hitrosti do 10 Gbit/s. Nadgradnja je na voljo v največjem optičnem omrežju v državi, ki dosega že več kot 495.000 slovenskih gospodinjstev in ga uporabniki ocenjujejo kot najhitrejše in najboljše v Sloveniji. Temelj za razvoj so nenehne naložbe v tehnologijo XGS-PON, ki zagotavlja stabilnost, varnost in dolgoročno zmogljivost omrežja. Vrhunske hitrosti dopolnjuje napredna platforma NEO, ki je v celoti plod slovenskega znanja. V kombinaciji z najzmogljivejšim omrežjem NEO zagotavlja neprekosljivo uporabniško izkušnjo, ki jo med drugim odlikuje edinstveno glasovno upravljanje v slovenščini, ki ga uporablja že več kot 300.000 ljudi. Vsi naročniki paketov NEO na optiki so samodejno deležni gigabitnih hitrosti po akcijski privlačni ceni 29,99 EUR, medtem ko so nove, še višje hitrosti do 5/5 Gbit/s namenjene najzahtevnejšim uporabnikom in aplikacijam prihodnosti. Za tiste, ki še čakajo na priklop optike, Telekom Slovenije omogoča takojšnji priklop prek mobilnega omrežja, s čimer lahko uporabniki že danes izkusijo vrhunsko internetno izkušnjo – brez čakanja.

Nova aplikacija Moj Mobi prinaša trajna znižanja paketov do 50 odstotkov

Uporabnike predplačniških storitev Mobi je razveselila dvojna novost Telekoma Slovenije. Predstavili so novo mobilno aplikacijo Moj Mobi za enostavnejše upravljanje z računom ter hkrati uvedli trajno znižanje cen najbolj priljubljenih paketov. Nova aplikacija omogoča hiter pregled porabe, polnitve s plačilno kartico in preprosto upravljanje z nastavitvami. Ob njeni uvedbi pa so cene izbranih paketov Mobi znižane do 50 % – za vedno. Najbolj izstopa ponudba za paket Mobi C, ki za samo 6,99 € na mesec po novem vključuje neomejene klice, sporočila in neomejen prenos podatkov v Sloveniji. Ugodnost velja za vse uporabnike, ki imajo na svojem Mobi računu dobroimetje.

Kako do varnega spleta za vso družino? 100.000 jih že pozna odgovor

Predstavljajte si nevidni ščit, ki varuje vaš dom in mobilne naprave pred virusi, lažnimi stranmi in spletnimi prevarami, ne da bi vam bilo treba karkoli namestiti. Točno to je Varen splet, storitev, ki ji zaupa že več kot 100.000 uporabnikov Telekoma Slovenije. Zaščita deluje kar v omrežju in samodejno blokira nevarnosti, preden sploh dosežejo vaš telefon, računalnik ali pametni televizor. Tako enostavno poskrbite za varnost celotne družine – od otrok do starejših, brez vsakršnega tehničnega znanja. Pridružite se jim in tudi vi preizkusite popolnoma brezskrbno deskanje. Storitev je na voljo že od 0,99 evra na mesec, pri čemer sta prva dva meseca uporabe za nove naročnike brezplačna, kar uporabnikom omogoča, da se o njeni učinkovitosti prepričajo brez tveganja. Storitev je med uporabniki zelo priljubljena; v Telekomu Slovenije so na letošnji evropski konferenci o kibernetski varnosti, ki jo organizira podjetje Whalebone, prejeli nagrado Strongest Growth Trajectory – priznanje za najmočnejšo in najhitrejšo rast storitve Varen splet v zadnjem letu.

Preverite, kako varni so vaši poslovni partnerji – še preden to izkoristijo napadalci

Podjetja, ki jih evropska direktiva NIS 2 uvršča med bistvene in pomembne subjekte, bodo morala preverjati stanje kibernetske varnosti pri svojih dobaviteljih in poslovnih partnerjih – predstavljamo preprosto in cenovno ugodno rešitev. Evropska direktiva NIS 2, ki je bila maja prenesena v slovenski pravni red, od podjetij zahteva, da pri obvladovanju kibernetskih tveganj upoštevajo tudi ranljivosti v dobavni verigi. Napadi prek dobaviteljev postajajo vse pogostejši – v zadnjem letu jih je doživelo kar 46 % organizacij. Telekom Slovenije zato ponuja rešitev SecurityScorecard, ki omogoča avtomatizirano spremljanje kibernetske varnosti partnerjev. Platforma oceni varnostno stanje vsakega dobavitelja na lestvici od A do F, kar podjetjem omogoča hitro odzivanje, skladnost z zakonodajo in zmanjšanje stroškov. Rešitev je primerna za srednje velika in velika podjetja, implementacija pa je možna že v nekaj dneh. Na voljo je tudi brezplačna preskusna različica. 

Modri fon septembra: Izberite nov mobitel in prejmite trojno ugodnost

Telekom Slovenije v septembrski akciji Modri fon ponuja priložnost za modro odločitev z velikim prihrankom. V središču ponudbe sta dva zmogljiva telefona: Redmi Note 14 5G z vrhunsko AI-kamero 108 MP za vse navdušence nad fotografijo ter zanesljivi Samsung Galaxy A36, ki nudi preverjeno kakovost za vsakdanjo uporabo. Oba modela podpirata 5G omrežje za bliskovite hitrosti interneta, ob nakupu pa uporabniki prihranijo do 215 evrov. A prihranek pri napravi je le začetek. Ponudba vključuje tudi znižano naročnino za mobilni paket Naj, ki prve tri mesece znaša le 9,99 €/mesec. Za popolno brezskrbnost pa Telekom Slovenije podarja še dvojno darilo: 6 mesecev brezplačnega zavarovanja mobitela pred neprijetnimi presenečenji, kot so padci in poškodbe zaslona, ter 6 mesecev brezplačne uporabe storitve Varen splet, ki ščiti pred spletnimi grožnjami, kot so virusi in lažne spletne strani. Celoten paket tako združuje napredno tehnologijo, znatne prihranke in dolgoročno varnost, kar ponudbo resnično naredi za modro odločitev.

The post Digitalne inovacije za boljše življenje (september 2025) appeared first on Tehnozvezdje.

Včasih se res šele takrat, ko proizvajalec končno opusti kakšno zoprno prejšnjo odločitev, vidi, kako neprijazna do uporabnikov je bila. Jekleno ogrodje je zelo smiselno za trpežnost, toda obupno z vidika mase in s tem prijaznosti uporabe. Vse prejšnje izvedbe največjega iPhona so bile res težke, kar se je še posebej pri daljši uporabi zelo poznalo. Hkrati so bili robovi pri povsem oglati obliki dokaj ostri in zato sem se vse do letos nagibal k zagovarjanju manjšega Pro-ja, četudi se mi zaslon pri njem zdi nekoliko premajhen in podobne občutke imam tudi za baterijo. Zdaj je Apple uradno pri ogrodju prešel na titan, vendar je tega pravzaprav zelo tanka plast, zgolj zunanji nanos za drugačen občutek v rokah. Prava sprememba je odločitev za aluminij namesto jekla pri resničnem ogrodju, to pa znižuje maso za skoraj 20 g ali deset odstotkov in ga naredi celo lažjega od Samsungovega Galaxyja S23 Ultra. Hkrati so še steklo zaslona čisto rahlo ukrivili ob robovih in te nekoliko posneli, da se ne zajedajo v dlan. Ergonomija in užitek uporabe sta zato na povsem drugem nivoju in četudi je 15 Pro še dodatnih 34 g lažji, sem tokrat trdno na strani Pro Max-a.

Raje večjega

Ne rečem, da je Pro odvečen, slab ali karkoli podobnega. V bistvu je enako dober in njegov teleobjektiv s trikratno optično povečavo je glede na moje teste bolj smiseln (ampak o tem več kasneje). Problemi, če jih sploh lahko tako označim, so trije. Izboklina na foto-video sklop je tako zajetna in tudi težka, da konkretno vpliva na proporce in razporeditev mase, zaradi česar se enostavno večji brat tokrat zdi bolje uravnotežen in koherenten. Pri telefonu s toliko procesorske moči in vsemi ostalimi odličnimi strojnimi atributi, nenazadnje izvrstnim zaslonom, si želim, da je ta čim večji. Tako vse ostalo zares pride do izraza, najsi bo pri gledanju videa, drsenju po vsebini aplikacij ali igranju iger. Večje je v tem primeru nesporno boljše. Kar velja tudi za baterijo. Ta v zadnjih letih malenkost izgublja na prepričljivosti. Najbolj se je iPhone pri tem izkazal v generaciji 12 ali 13, zdaj pa ni več tako superioren, čeravno naj bi bilo novi procesorji zelo energijsko učinkoviti, zato bi bila zame odločitev za Pro Max dokaj logična. Navidezno je med njima sicer 266 evrov razlike, toda 15 Pro Max se začne pri 256 GB prostora za podatke, kar je tudi edina smiselna vstopna točka – 128 GB je za tako snemalno »mašino« odločno premalo – in če Pro-ja izberemo v taki različici, je razlike 128 evrov. To pa večji model lahko upraviči.

Testiral sem 15 Pro Max v »naravni titanski barvi« in v tej se na ohišju zelo malo poznajo prstni odtisi, v tem času tudi nisem pridelal kakšne praske ali česa podobnega, kako se bo novi material obnesel na dolgi rok, pa seveda ne morem pametovati. Lahko le potrdim, da je prijeten na otip in da se telefon nikoli ni zdel hladen, ko sem ga prijel v roke. Razvpitega pregrevanja prav tako ne morem povsem potrditi. Ko je prišel programski popravek, ki naj bi to težave v pretežni meri odpravil, telefona nisem več imel pri sebi, a tudi prej nisem zaznal neobičajnega segrevanja, niti pri odločno predolgem pregledovanju (trapastih) objav na Instagramu, kjer naj bi se zadeva najbolj izkazovala. Zelo se je telefon segrel med nekajminutnim snemanjem videa 4K, čemur pa tudi nisem pripisoval kakšnega posebnega pomena, ker se bolj ali manj enako dogaja pri vseh konkurentih. Prav tako je bil lepo topel med igranjem iger, a tudi tu ne tako vroč, da bi moral zganjati paniko. Mislim, da med običajno uporabo, tudi pri odpiranju kopice aplikacij eno za drugo, ne bo prehude manifestacije »grelnega« problema.

Pri velikosti zaslona ni kakšnih sprememb, prav tako slednji še naprej ostaja na klasičnih 8-bitnih barvah, medtem ko se mnogi kitajski modeli že dlje časa ponašajo z 10-bitnimi, kar pomeni milijardo odtenkov namesto 16,7 milijona. Ali je razlika opazna v praksi, sploh pri dokaj majhni sliki, je seveda vprašljivo. V vsakem primeru pa je ta OLED znova zelo lep, prilagajanje osveževanja med 1 Hz in 120 Hz deluje odlično in pomikanje vsebine je res gladko, tudi svetilnost je odlična, dovolj dobra za nemoteno uporabo na močnem soncu. Še naprej pa ni mogoče prilagajati barvne temperature in drugih parametrov, da se vklopiti le t. i. True Tone, ki prilagodi vrednost beline pri spreminjanju svetlobe v prostoru. Zato je še posebej zvečer slika lahko precej rumenkasta, kar mi osebno ni najbolj všeč, zato to funkcionalnost raje izklopim in gledam nekoliko bolj hladne, a hkrati manj izkrivljene barve. Lanska novost, »dinamični otok«, ni veliko napredovala. Prikazuje obvestila, trenutno predvajano vsebine in še nekaj zadev, a ostaja podizkoriščena. Še naprej sta odlična stereo zvočnika, četudi sta povsem enaka kot pri predhodniku. Vendar zlahka po kakovosti in tudi glasnosti konkurirata ali prekašata kakšen manjši zvočnik bluetooth. Malo telefonov ima tako kompletno pokritost celotnega frekvenčnega spektra in skorajšnjo uravnoteženost spodnjega (ta je običajno mnogo močnejši) in zgornjega zvočnika.

Končno, končno. končno!

Poleg spremembe v ogrodju je verjetno najbolj pomembna pridobitev, ki sem se je zares razveselil, prehod na priključek USB-C. Nad starim Lightningom sem bentil že nekaj let, ker je Apple opustil vsakršne misli na to, da bi ga kdajkoli posodobil na višje hitrosti prenosa podatkov in polnjenja ter omogočanje določenih funkcionalnosti, ki jih zdaj končno prinaša USB-C. Ne samo, da sem lahko telefon polnil na vseh polnilnikih, ki jih imam po hiši, lahko sem ga tudi priklopil na monitor ali TV in zrcalil zaslon ter celo uporabljal kot priložnostno igralno konzolo, odpiral in prenašal sem lahko fotografije in druge dokumente na pomnilniški kartici (vstavljeni v ustrezen čitalnik) in ključku USB (neposredno ali prek prilagojevalnika, če je bil vrste USB-A), in vendarle je tudi prenos fotografij in videov po kablu na računalnik spodobno hiter. Ne najhitrejši možen, a dovolj, da delovni proces ne trpi, kot je prej (in se ne prekinja, če nekje v nastavitvah nek parameter ni pravilen). Še vedno Apple ne dovoljuje polnega dostopa do datotečnega sistema in še naprej je polnjenje omejeno na manj kot 30 W, torej izrazito počasno, pa vendar je USB-C pravi balzam in podobno kot sprememba ohišja popolnoma transformira uporabo najdražjega iPhona v ponudbi (seveda to v enaki ali podobni meri velja tudi za vse ostale petnajstice). Kabel USB-C (na obeh straneh), ki ga prilagajajo v škatli, se barvno ujema s telefonom. Vendar je primeren pretežno za polnjenje, saj ne omogoča hitrega prenosa podatkov.

Veliko za množice in nekaj tudi za puriste

Fotografija in video sta vedno doslej definirala model Pro in tokrat ni nič drugače. Kot lani je sicer razlika v primerjavi z »običajnima« iPhonoma tudi v procesorju, ki pa je poleg gole zmogljivosti odgovoren v prvi vrsti za obdelavo signala s tipal, kar na koncu pomeni »boljše« fotografije in video. Pri čemer je vsaj delno od vsakega posameznika odvisno, kaj pojmuje za boljše ali slabše. Tako fotografije kot posnetki so v zadnjih letih precej pridobili na ostrenju in živahnosti, kar imajo menda uporabniki radi in kar jim nudijo tudi drugi proizvajalci, toda nekoč je Apple prisegal na bolj naraven, »nepopravljen« izgled. Glede detajlov in dinamike so sicer tako fotografije kot videi tudi objektivno med boljšimi, nočni način daje dobre rezultate in hkrati pretežno ohranja vtis, da je bilo to zares fotografirano ponoči, vseeno pa je vse skupaj za moj okus nekoliko pretirano. Poglejte na primer valove ali listje na drevesih. Toda, da se fotografirati v načinu Pro Raw in po novem tudi snemati v načinu Log, kar pomeni posnetke brez vsakršne ostrine, kontrastov, barv in ostalih izboljšav, vendar z vsemi detajli in dinamičnim razponom ter osnovo za kasnejšo obdelavo. Tako lahko dobite točno tak videz, kot si ga želite, seveda s precej ukvarjanja. Večina bo pač fotografirala in snemala v samodejnem načinu in z rezultati skoraj zagotovo ne bo razočarana. Kot vedno me pri iPhonih navdušujejo enako barve in osvetlitev pri vseh treh objektivih, kar drugim proizvajalcem nikakor ne uspeva.

Po novem so teleobjektiv torej zamenjali za neke vrste periskopskega – svetloba se odbije od štirih prizm, preden pride do tipala – s petkratno optično povečavo (120 mm) namesto prejšnje trikratne. Pri glavnem objektivu, ki ima sicer goriščnico z vrednostjo 24 mm (preračunano na klasični format 35 mm), pa je mogoče enostavno izbirati tudi 28 mm ali 35 mm ter eno od teh vrednosti nastaviti za privzeto. Pri prvem, kot sem že namignil, ne vidim velike pridobitve v primerjavi s prejšnjim klasičnim teleobjektivom s trikratno povečavo. V praksi namreč 15 Pro s »staro« kamero pri petkratni vrednosti goriščnice izvrže skoraj enako dobre fotografije, pri trikratni seveda boljše in pri štirikratni tudi, ali pa vsaj primerljive. Kar malce sem bi šokiran nad temi rezultati. Predvsem nad tem, kako dober digitalni zum ima Apple pri teleobjektivu, medtem ko pri glavnem za dvakratno povečavo ali prej omenjene osnovne goriščnice ne počne ničesar posebnega, zgolj naredi izrez (»crop«). Petkratni zum je dober, toda rezultati s Pro-ja kažejo, da je tudi nepotreben. Še posebej zato, ker je več motivov takih, da pride prav krajši zum kot daljši. Pri 24, 28 ali 35 mm se na nivoju pik vidijo določene razlike, malo slabši detajli pri drugih dveh, toda celozaslonsko fotografije izpadejo enake, zato lahko mirne duše uporabljaš malo ožji pogled, če ti bolj ustreza. Strinjam se, da so objektivi v telefonih postali preširoki, veliko raje bi v vseh videl optičnih 28 mm ali celo ožjo goriščnico, za ultraširokega pa 20 ali morda 18 mm.

Še ena novost je privzeto shranjevanje fotografij jpg v 24-milijonski razločljivosti, pri čemer sistem vzame informacije o detajlih s celotnega, 48-milijonskega tipala, in barvne informacije iz filtra, ki je prilagojen za združevanje pik v gruče po štiri za 12-milijonske fotografije. Tudi so še vedno dostopne v nastavitvah (in za skoraj vse v povezavi s fotografiranjem in snemanjem je še naprej treba v glavne nastavitve, precej dol po različnih kategorijah, namesto da bi to našli neposredno v fotografski aplikaciji. Velike razlike med enimi in drugimi ni opaziti, znova kvečjemu v natančnem pregledovanju podrobnosti. Portrete, ki so še vedno zelo dobri, zdaj iPhone izdeluje le še z glavno in selfijevsko kamero, ne več z »zumom«, kar se mi zdi rahla škoda, res pa je petkratni že pretiran za ta namen. Ko prepozna kakšno bitje pa že privzeto shrani potrebne informacije, da je mogoče iz klasične fotografije tudi kasneje izvleči portretno z zabrisanim ozadjem.

Akcija?

Nakar pridemo do zelo izpostavljane novosti, nove akcijske tipke. Ideja je dobra, toda dalo bi se jo izvesti preprosto po vzoru Androida z dvakratnim pritiskom tipke za vklop, na levi strani pa bi ostalo prepoznavno in priljubljeno stikalo za utišanje, pri katerem se v vsakem trenutku lahko pogledal ali otipal, v katerem položaju je. Težava tipke je v tem, da jo je treba pritisniti in pogledati v »otok« za tako informacijo. Nastaviti jo je sicer mogoče za marsikaj, od odpiranja želene aplikacijo do zagona točno določenega opravila. Vendar zgolj za eno zadevo, ki je morda aktualna samo enkrat na dan. Razen za zagon fotoaparata, za kar pa že dolgo obstaja navidezna tipka na zaslonu in za kar bi lahko uporabili že omenjeni dvojni pritisk tipke za vklop (ali za znižanje glasnosti, tudi to uporabljajo nekateri androidni telefoni), ne vidim velike uporabnosti v predrugačeni tipki.

O sistemu iOS ne bom kaj dosti razpredal. Veliko drugačen z letošnjo izdajo ni, ena od novosti je denimo možnost uporabe telefona kot uro ob postelji, za kar pa rabiš magnetni polnilnik na stojalu. Všeč mi je, da so ponudili klasičen vedno vklopljen zaslon, kajti lanski z zgolj zatemnjeno sliko zaklenjenega zaslona mi ni bil po godu. Ni pa mi všeč, da še naprej ni slovenščine in da po vseh teh letih obstoja (navsezadnje je operacijski sistem pri različici 17) še vedno ne morem prosto razporediti ikon in da jih sistem razmeče na x zaslonov, namesto da bi tiste, ki jih nočem imeti izpostavljenih, po androidovsko pospravil v predal (in razvrstil abecedno). Na iPhonih tako vedno iščem aplikacije kot otrok s preveč igračami.

Kot sem že večkrat poudaril, je iPhone 15 Pro Max postal tak, kakršnega sem si želel že pred leti. Malce hecno se je veseliti, da je proizvajalec po več letih je uvidel svoje zablode, a vendar bolje pozno kot nikoli. Kajti preostalo je bilo že prej v veliki večini dobro ali celo odlično, in to velja tudi tokrat. Za prehod na petkratni zum namesto trikratnega sicer ne vidim razloga in novi procesor očitno ni tako velika nadgradnja kot bi jo radi prikazali, toda znova so pripravili celovit in dodelan izdelek, ki je sicer drag, a na srečo malce manj kot predhodnik lansko leto.

HVALIMO:

• Bistveno lažji in prijetnejši v roki
• USB-C da povsem drugo dimenzijo uporabnosti
• Veliko fotografskih in video zmožnosti
• Lep in svetel zaslon
• Odlične zmogljivosti
• Še naprej eden najbolj izpiljenih telefonov na trgu

GRAJAMO:

• Akcijska tipka ni nikakršna pridobitev
• Foto-video nastavitve so še naprej na nepravem mestu
• Počasno polnjenje
• Nekateri so poročali o precejšnjem segrevanju (ki ga mi nismo občutili)
• Petkratna optična povečava ne predstavlja velika napredka v primerjavi s prejšnjo digitalno

The post Apple iPhone 15 Pro Max: Daleč najbolj logična izbira appeared first on Tehnozvezdje.

Opustitve deset let uporabljanega priključka Lightning kakopak niso postavljali v ospredje. Pravzaprav se od njega niti niso poslovili na sinočnjem dogodku, temveč so le naznanili prehod na splošno sprejeti standard USB-C, kar pomeni, da bo končno tudi iPhone mogoče polniti z istim kablom kot malodane vse ostale naprave. Za oba modela iPhone 15 Pro pomeni tudi hitrejše pretakanje datotek na računalnik, do hitrosti USB3 oz. 10 Gb/s. Nekatere špekulacije so napovedovale celo protokol Lightning ali hitrosti USB4 (40 Gb/s), vendar so se izkazale za napačne. Običajni iPhone 15 in izvedba Plus ostajata pri počasnem standardu USB2 (480 Mb/s). Tudi hitrosti polnjenja niso omenjali, kar prav tako verjetno pomeni, da niso napredovale čez 30 W. Seveda je na voljo magnetno brezžično polnjenje, ki bo združljivo tudi z novimi magnetnimi polnilniki po standardu Qi 2.

V družini iPhone 15 so znova štirje telefoni, tudi tokrat manjši in večji (Plus oz. Max) pri »osnovni« in izvedbi »Pro«. Velikosti zaslona ostajata 6,1 in 6,7 palcev, so pa same naprave nekoliko manjše, ker so robovi okrog zaslonov tanjši. Oba Pro sta tudi občutno lažja, ker je ogrodje tokrat iz titana namesto jekleno. Gre za material, ki ga pogosteje srečujemo v urah, vzdržljiv in lahek, v telefonih ga Apple uporablja med prvimi. Za razliko od lanske serije je tokrat pri vseh na zaslonu t. i. dinamični otok, s katerim so lani pri Pro nadomestili prejšnjo zarezo za kamero in ostala tipala za biometrično odklepanje. Zasloni so svetlejši, saj lahko dosežejo do 1600 kandel svetilnosti pri vsebinah HDR in 2000 na soncu, prej je šlo malo čez tisoč. Hitrejše osveževanje, ki nosi oznako ProMotion, je še naprej rezervirano zgolj za oba Pro-ja, standardna modela ostajata pri klasičnih 60 Hz. Prav tako vedno vključen zaslon nudita le dražja modela, poleg tega je na voljo še način, ki zaslon na magnetnem polnilniku prelevi v nekakšno budilko. Zanimiva je izbira zaščite za zaslone, saj govorijo o »keramičnem ščitu«, ne o eni od različici utrjenega stekla.

Iphone 15 in 15 Plus tokrat vendarle prehajata na moderno fotografsko tipalo, tako z 48 milijoni pik. To med drugim omogoča, da lahko Apple samozavestno doda tipko za dvakratno povečavo v aplikacijo za fotografiranje, saj je pik dovolj za kakovosten izrez. To že dobra štiri leta poznamo na telefonih z operacijskim sistemom Android. Pravega teleobjektiva sta še naprej deležna le modela Pro, ultraširoka in selfijevska kamera tudi ostajata strojno nespremenjeni.

Pri povezljivosti so izpostavili drugo generacijo čipa za radijsko tehnologijo ultra široke pasovne širine. Tako se lahko iPhone poveže z drugimi napravami s tem čipom, denimo uro ali zvočnikom, kar pomaga pri iskanju založenega, deluje pa na trikrat daljšo razdaljo kot prej. Satelitsko poziv na pomoč ta mesec prihaja še v Španijo in Švico in bo tako skupno na voljo v 15 državah. Slovenije ni med njimi.

Za iPhone 15 Pro in Pro Max so pripravili še nekaj dodatnih sprememb. Poleg titanskega ogrodja naj bi bil lažji in cenejši za popravilo, saj bo postopek odstranitve zadnje stekla poenostavljen. Ob strani ni več stikala za utišanje, zamenjala ga je nastavljiva tipka s povratnim odzivom. Še vedno fizična, ne navidezna, kot se je govorilo. Medtem ko oba cenejša modela poganja lanski procesor A16 Bionic, so pri obeh Pro vgradili novi A17 Pro, izdelan na procesu z velikostjo osnovnih elementov 3 nm. Pridobitve, vsaj zmogljivostno, vseeno niso drastične, približno 10-odstotne. Seveda naj bi bila energijska učinkovitost boljša. Zato pa je grafični del konkretno prenovljen in med drugim omogoča način senčenja Ray Tracing, vse do 30 sličic na sekundo v igrah.

Pri foto-video delu je glavno tipalo z 48 milijoni pik večje in telefon lahko zapisuje fotografije v polni ločljivosti v formatu heiff. Tipalo ultraširoke kamere ima nov premaz, teleobjektiv s trikratno povečavo pri modelu Pro je nespremenjen. Toda Pro Max ima nov teleobjektiv s petkratno optično povečavo in dobro vrednostjo zaslonke f/2,8. Toda po drugi strani bodo vse vmesne vrednosti goriščnic digitalne. Mogoče bo snemati tudi video 3D za uporabo v naglavniku Vision Pro, za katerega še vedno napovedujejo, da prihaja v prodajo v začetku l. 2024.

Paleta običajnih (aluminijastih) modelov je precej bolj barvita kot titanskih, ki so dokaj neizraziti. Cenovno ne bo večjih sprememb, začelo se bo nekje pri tisoč evrih, 15 Pro bi utegnil biti celo nekoliko cenejši. Pro Max bo sicer imel višjo vstopno ceno, a bo pri tej že vseboval 256 GB pomnilnika za podatke, tako da bo kupec na istem kot prej. Pri vseh ostalih začetna količina še naprej ostaja 128 GB. Vsi telefoni gredo v predprodajo ta petek, v trgovinah pa bodo 22. septembra.

Fotografije: Apple

The post Iphone 15: USB-C, več sprememb kot lani in brez podražitev appeared first on Tehnozvezdje.

Na spodnjem delu ponudbe, če lahko tako rečemo, kajti oba bosta že v izhodiščni izvedbi presegla cenovno mejo tisoč evrov, sta torej modela iPhone 14 in iPhone 14 Plus. Slednji, s 6,7-palčnim zaslonom, zamenjuje slabo prodajanega Minija. Ker večina pač hoče velike telefone z velikimi zasloni. Z izjemo nove dimenzijske opcije na strojni ravni ni veliko novega, verjetno celo najmanj v celotni zgodovini naprav iPhone, kajti še procesor so obdržali lanski A15 Bionic in to predstavili kot »transplantacijo« iz lanskih modelov Pro, čeprav sta tudi iPhone 13 in iPhone 13 Mini seveda imela točno ta sistem na čipu. Menda so izboljšali hladilni sistem in zagotovili še daljše trajanje baterije, pri čemer se bo najbrž še najbolj poznala večja kapaciteta, ki jo omogoča večje ohišje modela Plus.

Zaslona sta kajpak OLED, z nedvomno dobro barvno pravilnostjo in najvišjo svetilnostjo 1200 kandel, vendar tudi še naprej zgolj 60-herčnim osveževanjem. Prav tako ta dvojica ohranja poznano zarezo v zaslonu. Glede kamer tudi ni večjih sprememb, z izjemo boljših vrednosti zaslonk, kar pomeni, da lahko tipala dobijo več svetlobe. Kot običajno so izboljšali tudi obdelavo signala s tipal, zaradi česar lahko uporabniki pričakujejo nekoliko boljše rezultate, še posebej pri fotografiranju v slabi svetlobi. Medtem ko bo pri snemanju videa verjetno komu prišlo prav večosno umirjanje slike.

Edina resna strojna novost je možnost povezave s sateliti za pošiljanje sporočil v krizni situaciji (SOS), kar pa zahteva jasno nebo in odsotnost kakšnih ovir za signal, poleg tega pa bo storitev na voljo zgolj v ZDA in bo po dveh letih od nakupa telefona postala plačljiva. V ZDA novi telefoni tudi ne bodo več imeli pladnja za kartico SIM, temveč bo edina možnost eSIM.

Na voljo bo pet barv – črna, svetlo modra, svetlo vijolična, bež in rdeča.

Pro kamere, amaterski prenos datotek

Iphone 14 Pro in iPhone 14 Pro Max, ki se bosta cenovno »otvorila« nekje pri 1400 evrih, sta tokrat tudi oblikovno drugačna. Stanjšali so robove okrog zaslonov in namesto zareze oblikovali »pilulo«, kamor so skrili celotno tehnologijo za odklepanje z obrazom in selfijevsko kamero. Okrog tega pa so si zamislili prilagodljivo velik zaslonski predel, ki mu rečejo Dynamic Island (dinamični otok), kjer se bodo prikazovale različne informacije. Tudi ta zaslona sta še naprej velikosti 6,1 in 6,7 palcev, zmoreta pa samodejno spremenljiv osveževanje od 1 Hz do 120 Hz, vse do 1600 kandel svetilnosti pri vsebinah HDR in 2000 kandel na soncu, prvič pa iPhone omogoča tudi prikaz informacij na izključenem zaslonu oz. t. i. vedno vključen zaslon.

Procesor je nov, imenovan A16 Bionic, izdelan v 4 nm tehnologiji, torej s še manjšimi osnovnimi gradniki, premore kar 16 milijard tranzistorjev. Toda bolj kot na zmogljivosti so se osredotočili na energijsko učinkovitost ter izboljšave pri zaslonu in kamerah (skozi obdelavo signala in učinkovito delovanje). Pri slednjih so vsaj pet minut predstavitve namenili pojasnjevanju kako deluje novo glavno tipalo z 48 milijoni pik, ki te združuje v gruče po štiri za doseganje večje površine za zajem svetlobe (2,44 µm), omogoča pa tudi izrez za dvakratni zum (skoraj) brez izgube kakovosti pri še naprej standardnem 12-milijonskem končnem zapisu. Zaradi vsega tega bi naključni gledalec dogodka lahko pomislil, »Kako, da se tega še nihče ni spomnil.« In seveda se je, kajti točno tako tehnologijo, edino morda z manjšimi tipali (po površini) proizvajalci androidnih telefonov uporabljajo že približno pet let. V načinu Pro RAW bo sicer, za razliko od telefonov Google Pixel, mogoče shraniti tudi fotografije v izvirni ločljivosti.

Osnovna velikost podatkovnega pomnilnika pri vseh ostaja 128 GB, kar je vsaj za modela Pro premalo, prav tako se še ni poslovil priključek Lightning z ultra počasnim (USB 2.0) prenosom podatkov na računalnik. Tudi tu bo na voljo satelitska povezava, četverica barv pa poleg standardnih črne, bele in »zlate« vsebuje še novo vijolično.

Vsi novi Iphoni, razen Plusa, bodo na voljo 16. septembra. Plus bo sledil 7. oktobra.

The post Iphone 14- »Kako, da se tega ni še nihče prej spomnil?« appeared first on Tehnozvezdje.

Dejansko sta si iPhone 12 in 12 Pro tako podobna, da velja test združiti v en članek in video. Pa tudi razlike je najbolje obravnavati na enem mestu. Oblikovno in po velikosti je to enak telefon, razlike so zgolj v materialih in pri foto-video sklopu, ki ima pri cenejšem modelu dva objektiva, pri dražjem pa tri in še LIDAR, toda izboklina v steklu je pri obeh enako velika in tudi vsi ovitki so narejeni z izrezom, da vanje lahko vstaviš en ali drugi telefon. Novi-stari dizajn naj bi bil, tak občutek sem vsaj dobil, reinkarnacija iPhona 4, mene pa še bolj spominja na iPhone 5, ker je štirica imela tisti izraziti »sendvič«, sprednje in zadnje steklo sta dajali vtis, kot da sta naknadno prilepljeni na preostali del ohišja. Tu pa se, podobno kot pri petici, stekli in ogrodje lepo stikajo, le da z malce ostrejšim robom, kar pa še vedno ne pomeni ni nič kritičnega med držanjem in dolgotrajno uporabo, ohišje je kljub temu precej bolj prijetno kot nekatere Lumije ali Sonyji iz preteklosti. Glavno pa je seveda, da so enako veliko zaslon vgradili v manjše ohišje in da telefon deluje precej bolj moderno kot »debelinko« 11 ali še pred njim XR, ki je bil enak. Odobravanje dizajna prihaja z vseh strani in strinjam se, da je oblikovalcem uspelo, četudi so reciklirali stare ideje, še iz časov Johyja Ivea.

Po uradnih podatkih je razlike v masi med telefonoma 25 g (162 g  proti 187 g), kar se ne sliši zelo veliko, a je praksi razlika malodane ogromna. Aluminijasti 12 je res skoraj peresno lahek, jekleni 12 Pro pa daje podoben občutek kot večina novejših modelov, le da so ti precej večji. S krčenjem robov okrog zaslona (v primerjavi z iPhonom 11) je ta dvojica ravno prave velikosti. Samo kakšen Galaxy S20 mi pride na misel z dolžino pod 15 cm, le širine je tu za nekaj mm več, ker Apple noče raztegovati zaslona proti razmerju 20:9 ali celo 21:9. V kombinaciji z aluminijem kupec dobi svetleče stekleno hrbtišče, pri jeklenem ohišju pa matiranega. Pri prvem se prstni odtisi poznajo zadaj, pri drugem pa ob strani. Nobene težave, če tako ali tako uporabljaš ovitek. Po svoje bi si želel kombinacijo aluminija in matiranega hrbtišča, a po drugi strani je sijoče steklo manj drseče in tudi barve so pri njem bolj izrazite. A tudi (»pacifiško) modra pri Pro-ju je menda dobra. Grafitna, ki sem jo imel na testu, pa je malo manj izstopajoča, kar pa bo tudi verjetno komu po godu. Kljub razliki v masi in materialih pa bi se težko na osnovi zunanjosti odločil za 12 ali 12 Pro, na katerega koli se da zelo hitro navaditi.

Ni več treba doplačati nekaj sto evrov za OLED

Velika novost, vsaj za dvanajstico, je zaslon. Končno je OLED in končno ima polno visoko ločljivost (pa še nekaj pik zaloge), za Pro pa to ni nič novega. Imata pa tudi ta nekaj dodatnih trikov na zalogi, saj v primerjavi s predhodnikom omogoča višjo svetilnost in lepši prikaz HDR. Pri obeh gre najvišja svetilnost (na delih zaslona ob HDR-ju) do 1200 kandel, sicer pa standardni 12 dosega 625 kandel, 12 Pro pa 800 kandel. Že nižja vrednost je zelo dobra in težko je videti kakšne resne razlike med zaslonoma, razen če ju imaš skupaj in ju gledaš na različnih lokacijah. Potem lahko opaziš rahlo drugačno nastavitev beline ali malce višjo svetlost. Bistvo pa je, da sta oba zaslona izvrstna in da je že običajna vsebina izjemno lepa. Zna pa biti Applovo nastavljanje beline True Tone ali po domače prilagajanje barv glede na svetlobo prostora nekoliko nadležno, ker zvečer pogosto vse skupaj preveč vleče na rumeno, namesto da bi bela ostajala bela. Slika HDR, še posebej Dolby Vision na Netflixu, pa je še posebej paša za oči, barve in kontrasti so povsem na nivoju televizorjev 4K.

Ko gremo naprej od oblike in zaslona, je vidnih razlik med letošnjo in lansko generacijo iPhonov manj. Procesor A14 Bionic bi seveda moral biti zmogljivejši od lanskega A13 in lahko bi s kakšnimi sintetičnimi testi to tudi dokazoval, toda dejstvo je, da med vsakdanjo uporabo ni mogoče opaziti razlik. Še celo v primerjavi s predlanskim iPhonom XR ne, kajti tudi še vedno vse poganja brez težav in brez zatikanja, enako velja za lanski iPad Air z enakim procesorjem, ki s precejšnjo lahko zmore montiranje videa 4K. Tudi najbolj grafično zahtevne igre enako dobro tečejo na kateri koli iNapravi zadnjih treh generacij, zatorej novi procesor, četudi je prvi, izdelan v 5 nm proizvodnem procesu, ne predstavlja nikakršnega argumenta za nakup v primerjavi s starejšimi modeli. Enako neopazna je večja količina pomnilnika, ki jo menda premore model Pro (6 GB namesto 4 GB, pravijo tisti, ki so telefona odprli). Verjetno se lahko pozna pri določenih funkcionalnosti, denimo omogoča snemanje 4K Dolby Vision pri 60 sličicah na sekundo, in najbrž bo obogatena resničnost tekla lepše, toda kolikšen odstotek (promil?) uporabnikov to zares potrebuje in namerava izkoristiti?

Novi, v teoriji še bolj energijsko učinkovit procesor, bi lahko prinesel izboljšanje pri avtonomiji baterije. Toda ta ima tokrat nekoliko manjšo kapaciteto in iPhone 12 ni tak baterijski prvak kot je bil iPhone 11. Z njim v rokah je bilo s precej malo odrekanja mogoče iz enega polnjenja izvleči dva dni uporabe, tokrat pa malo zmanjka do tega cilja. Še vedno je optimizacija dobra in predvsem poraba med »čakanjem« neverjetno nizka, glede na padanje odstotkov pri androidnih telefonih, skupno pa je vendarle opaziti rahlo poslabšanje. Žično polnjenje s (priloženim) kablom iz USB-C na Lightning razmeroma hitro, brezžično pa dokaj počasno. Hitrejše naj bi bilo z magnetnimi podstavki Magsafe, vendar tokrat nisem imel tovrstnega, da bi ga preizkusil. Sem pa preizkusil, da telefon dejansko ima magnete. Toda šibke, tako da večina stvari, ki se primejo na hrbtišče, tudi prej ali slej zdrsne z njega. Primejo pa magneti samo na zadnji strani.

Majhne fotografske spremembe

Pri fotografiranju in snemanju novosti in razlike seveda so, vendar se pokažejo šele ob uporabi in dejanskem ogledu posnetkov. Na zunaj je vse enako, kot je bilo. Spredaj en objektiv, na zadnji strani pri iPhonu 12 dva, pri 12 Pro pa trije in, najbolj očitna novost, LIDAR. Slednji pripomore k hitrejšemu ostrenju v slabši svetlobi in omogoča natančnejše delovanje aplikacij za dodano resničnost (AR). Že kar takoj pa povem, da niti eno niti drugo ni bistvenega pomena. Nočno fotografiranje poteka brez težav tudi brez dodatnega laserskega tipala, uporaba AR pa je za zdaj zelo nišna. »Dvojna kamera« zajema fotografije in videe s klasičnim in ultraširokim zornim kotom, »trojna« v modelu Pro pa dodaja še dvakratno optično povečavo. Video je zdaj mogoče snemati v načinu Dolby Vision, ki je napreden format slike HDR, zanimivo pa je, da je možnost kar privzeto vključena.

Če začnemo s fotografijami, so te skoraj take, kot sem jih pričakoval, razen enega, ne tako drobnega presenečenja. Imajo zelo dober dinamični razpon, veliko podrobnosti in dokaj umirjene ter verne barve. Težko bi rekel, da so konkretno boljše od tistih, ki jih izpljune denimo Galaxy S20(+), saj je dinamika podobna, z detajli je enkrat spredaj eden, drugič drug, pa ocena je nekoliko subjektivna zaradi drugačne stopnje ostrenja robov. Apple se ja z leti navzel Samsungovih navad. Telefoni slednjega raje nekoliko povečajo osvetlitev in navijajo barve, da fotografija izpade všečno, ker pač večina ljudi nima rada temnejših, denimo Pixel se z obratnim pristopom lahko izogne določenim presvetlitvam. Zdaj so tudi pri iPhonu lahko fotografije zelo svetle in živahne. Presenečenje je povečano ostrenje robov glede na predhodne Applove telefone, s čimer so fotografije izgubile nekaj prejšnje mehkobe. Zelo fina pa je konsistentnost pri vseh treh objektivih. Pogosto telefoni zajamejo povsem različne fotografije denimo s teleobjektivom kot z glavnim, tu pa so barve, kontrasti, ostrina in vse ostali povsod zelo podobni. Razlika glede na generacijo ali dve nazaj sicer v splošnem ni enormna, sploh v dobri svetlobi. Lahko je boljša dinamika, malce drugačne so barve, kot rečeno, tudi ostrina, a marsikdo bi brez opazovanja podrobnosti še vedno težko ločil izdelek letošnjega ali dve leti starega iPhona.

V mraku in temi se poznajo razlike, saj pred dvema letoma iPhone sploh še ni imel nočnega načina, od lani pa je ta tudi precej napredoval. In zdaj deluje tudi v kombinaciji s portretnim načinom na sprednji kameri, ki je sicer po kvaliteti enaka kot lani. Toda po novem je mogoče zajemati zanimive selfije ponoči, če je to komu kaj pomeni.

V videu iPhone še naprej blesti in tu je zagotovo korak ali dva pred konkurenco. Dinamični razpon posnetkov, še posebej v načinu Dolby Vision, podrobnosti in umirjanje slike so na zavidljivi ravni. Zanimivo je, da s snemanjem v načinu Dolby Vision sploh ni težav. Video je še vedno mogoče pogledati kjerkoli, le zaslon brez podpore za ta format ne bo prikazal enako dobre slike. Vendar pa bodo barve pravilne, za razliko od nekaterih drugih videov HDR, posnetih s telefoni, ki lahko izpadejo precej čudno na kakšnem drugem zaslonu oz. v programu, ki je podpira formatov HDR. Zaslon telefona seveda omogoča ogled v izvirniku, aplikacija iMovie pa tudi osnovno montiranje kar na telefonu, a še boljša izbira je aplikacija Luma Fusion. Zoprno je le to, da je po Applovi stari navadi treba v nastavitve za vklop ali izklop snemanja Dolby Vision. In če s tem formatom nisem naletel na težave, je za odpiranje fotografij HEIC pa je treba na računalniku naložiti dodatne kodeke ali uporabiti program, ki ta zapis prepozna.

Ogromno pozornost so na predstavitvi dvanajstic namenili podpori za omrežja 5G. Ta deluje, kakšne so njene koristi, pa je vprašanje. Zagotovo so jo vgradili predvsem zaradi ameriškega in kitajskega trga, drugod bi povsem brez težav vsaj še eno leto prodajali telefone z »zgolj« podporo za LTE. Trenutni 5G je tudi še tako na začetku, da prinaša največ 20-odstotno povišanje hitrosti glede na 4G, pokritost s signalom pa je daleč od dobre.

Na programskem delu linija iPhone 12 ne prinaša česa dramatičnega. Novosti, kot so pripomočki (widgeti) na domačem zaslonu, so deležni tudi starejši modeli. Sam jih skorajda ne uporabljam, z izjemo vremenskega. Pozdravljam možnost nastavljanja privzetega brskalnika in aplikacije za e-pošto (čeprav uporabljam kar Applovo Mail), želel bi si, da bi to razširili še na zemljevide, koledar, podkaste in še kaj. Poljubnega razporejanja ikon na zaslonu, da se ta ne bi privzeto polnil od vrha navzdol, ampak bi bile aplikacije bližje dosegu prstov, pa očitno ne bomo nikoli dočakali.

Za koga je Pro?

Zaključkov je tokrat več. Oba novinca sta toliko izpopolnjena in prijetna tako za oči kot za dlani, da ju lahko brez zadržkov priporočim. Res je cena zaradi 5G pri »neprofesionalnem« modelu višja kot lani, a to velja za vse znamke, ne zgolj za Apple.

 Iphone 12 je že samo zaradi zaslona, oblike in optimizacije velikosti eden večjih skokov iz leta v leto. Ne promoviram sicer takojšnje zamenjave (še ne) eno leto starega iPhona 11 za novinca, verjetno pa zdaj ne bi več kupil enajstice, četudi je dvesto evrov cenejša. Za lastnike modela XR ali starejših je skušnjava veliko večja, kajti tam pridejo v enačbo še kamere, zvočniki in druge lanske ter letošnje pridobitve. Medtem ko so uporabniki 11 Pro lahko povsem mirni, saj 12 Pro ne prinaša nič tako spektakularnega, da bi se bilo treba sploh obremenjevati z razmišljanjem o nasledniku. Edino za resno snemanje v načinu Dolby Vision, pa še za tak namen bi bilo verjetno bolj smiselno pogledovati proti modelu 12 Pro Max.

Marsikoga pa zanima, če je 12 Pro vreden dodatnih evrov. Odgovor na to vprašanje ni niti enostaven niti enoznačen, kajti tudi cenovna razlika je spremenljiva. Prvo, kar je treba najprej upoštevati, je različna osnovna velikost podatkovnega pomnilnika. Trdim, da je 64 GB postalo premalo pri tovrstnih telefonih, ki kar kličejo k fotografiranju, snemanju in nalaganju vsebin. Ta čas je 128 GB tista prava količina, ki omogoča dokaj lagodno uporabo telefona in ne stane preveč. Če torej pri obeh upoštevamo 128 GB, je v prosti prodaji ali ob nakupu brez vezave pri operaterju A1, ki je telefona tudi posodil, približno dvesto evrov. Z vezavo pri A1 pa razlika pade ceno na slabih 150 evrov. Za večino potencialnih kupcev sicer velja, da bodo enako zadovoljni z običajnim 12, toda 12 Pro ponuja drugačne materiale in barve, teleobjektiv ni za odmet, morda niti LIDAR ne, pa tudi razlike pri snemanju in prikazu vsebin so lahko komu pomembne. Omenjena razlika pri A1 se mi že zdi dovolj majhna, da bi lahko pretehtale dodatne zmožnosti Pro-ja.  

The post Apple iPhone 12 (Pro): Isti telefon, dve imeni appeared first on Tehnozvezdje.

Sodeč po Applovem dogodku je glavna novost v letošnjih telefonih iPhone podpora za omrežja 5G. Apple jo napoveduje kot velik preskok, ki bo prinesel dodatne hitrosti, bolj zanesljivo gledanje visokorazločljivostnega videa, igranje iger, dela na daljavo in tudi večjo varnost in zasebnost, med drugim zato, ker se ne bo treba pogosto priklapljati v nezavarovana brezžična omrežja. Za kar v bistvu v Sloveniji ni potrebe že zadnjih nekaj let, odkar nas ima večina v svojih naročninah več kot dovolj vključenih gigabajtov. Apple se je za 5G odločil pri vseh telefonih, ki nosijo ime iPhone 12, in tako lahko zadevo tudi prikazal kot veliko novost in nekaj, kar bo končno spodbudilo razmah uporabe omrežij pete generacije. Lahko si tudi privošči dvig cene za slabih sto evrov pri »osnovnem« modelu, česar si denimo Samsung pomladi z Galaxyjem S20 ni mogel in je različico 5G pripravil posebej, zaradi česar je ostala nišna.

Novi modeli so štirje – iPhone 12 Mini (zaslon 5,4 palcev), iPhone 12 (6,1″), iPhone 12 Pro (6,1″) in i Phone 12 Pro Max (6,7″). Steber ponudbe in verjetno daleč najbolj prodajani bo 12, najbolj zanimiv pa bo verjetno 12 Mini, ker bo ne samo daleč najmanjši vrhunski pametni telefon, temveč eden najmanjših sploh. Pa tudi, ker bo v vseh lastnostih, razen v velikosti zaslona (in najbrž baterije, tega podatka Apple nikoli ne izda) povsem enak. V ZDA bo začetna cena (brez davka) za Minija 699 dolarjev, za dvanajstico pa 799 dolarjev. V obeh primerih za (dokaj skromnih) 64 GB podatkovnega pomnilnika. Glede na nemške cene lahko pri nas pričakujemo približno 830 in 930 evrov, za skok na 128 GB pa bo verjetno treba doplačati 50 evrov. Oba »profesionalna« modela bosta obdržala cenovni nivo, kot sta ga imela 11 Pro in 11 Pro Max, torej blizu 1200 in 1300 evrov in navzgor, pri čemer bo vsaj osnovna količina prostora za podatke tokrat 128 GB, na voljo pa bosta še izvedbi z 256 in 512 GB.

Oblika vseh nekako najbolj spominja na iPhone 5, le da je ogrodje tokrat povsem v isti ravnini s steklom spredaj in zadaj. Sprednje steklo, ki ga označujejo kot »keramični ščit« ima menda nekajkrat večjo trdnost od prej uporabljanih. Cenejša modela sta aluminijasta, dražja pa znova jeklena. Konec je zaslonov LCD v Applovih premijskih modelih, vsi so prešli na OLED, s čimer je tudi ločljivost pri osnovnem zdaj taka, da ne bo nihče več mogel očitati, da niti videa v polni visoki razločljivosti ni mogoče gledati v izvirni podobi. Svetilnost je ali 625 ali 800 kandel, vsi pa jo lahko pri vsebinah HDR začasno dvignejo na 1200 kandel. Izostalo je osveževanje s 120 Hz, po Applovo Pro Motion, in tako iPhone ostaja na 60 Hz, kar ne bo všeč ljubiteljem »specifikacij«. Telefone poganja procesor A14 Bionic, ki so ga predstavili že za iPad Air – ta sicer še ni v prodaji in bo verjetno na voljo hkrati kot iPhone 12 in 12 Mini – in ki je prvi, izdelan v 5-nanometrskem proizvodnem procesu. V primerjavi z A13 Bionic pa je za kakšnih 10 do 20 odstotkov zmogljivejši.

Oba cenejša modela imata, kot že iPhone 11, dvojni fotoaparat. Pri čemer so zaslonko glavnega objektiva izboljšali na f/1,6 in uporabili sedem leč, zaradi česar menda zajame do 25 odstotkov več svetlobe. Seveda so tudi algoritmi za fotografije z visokim dinamičnim razponom posodobljeni, posnetke razdelijo na posamezne predele in tako še bolj natančno določijo, kaj mora biti svetlo, kaj ne, itd Nočni način je zdaj na voljo pri vseh objektivih tako zadaj kot spredaj.

Novost je magnetno brezžično polnjenje, saj so v tuljavo dodali magnete in s tem omogočili razvoj novih dodatkov. Poanta naj bi bila, da se telefon ne bi več popeljal s polnilnika, kar se je doslej res dogajalo. Tovrstno polnjenje je po novem tudi hitrejše, saj lahko izkorišča 15-vatni polnilnik. Novost na tem področju pa je še – pričakovana – odsotnost polnilnika v škatli. Kdor še nima kakšnega ustreznega doma, ga bo torej moral kupiti posebej. Prav tako ne bo priloženih slušalk, kar ne predstavlja velike škode. Bo pa še vedno v paketu kabel, tokrat iz USB-C na Lightning.

Modela iPhone 12 Pro in Pro Max poleg večjih zaslonov z višjo svetilnostjo prinašata glavnino »dodatkov« v foto-videu sklopu. Teleobjektiv, večje glavno tipalo, LiDAR ter možnosti fotografiranja ProRAW in snemanja HDR (Dolby Vision). Večina tega, morda z izjemo 2- oz. 2,5-kratne optične povečave za fotografiranje in snemanje običajnemu uporabniku ne bo prišlo kaj dosti prav. LiDAR je po domače povedano merilnik razdalje in lahko izriše natančno globinsko karto prostora, zaradi česar je mogoče v aplikacijah za dodano resničnost bolj precizno razpostavlja navidezne objekte. Pripomore pa to tipalo tudi pri samodejnem ostrenju v slabi svetlobi, ki je zaradi tega bolj natančno in predvsem hitrejše.

Sistem ProRAW bo menda omogočil fotografije, ki bodo imele značilnosti »surovih«, torej se jih bo dalo povsem obdelovati, kot si resni fotografi želijo, hkrati pa bo tudi pri teh aparat že izvedel združevanje več posnetkov v enega v višjim dinamičnim razponom. Zanimivo bo videti, kako se bo to obneslo, kajti doslej je bil RAW na telefonih omejeno uporaben, saj se večinoma ni dalo doseči tega, kar zmorejo dobri algoritmi HDR. Snemanje videa pa bo zdaj mogoče pri 10-bitni barvni globini (ta lahko zajame milijardo barvnih odtenkov namesto 16 milijonov pri 8-bitni sliki), v načinu Dolby Vision in to pri 60 sličicah na sekundo v razločljivosti 4K. Vsako sličico bo procesor sproti analiziral in ji dal metapodatke, da jo bodo kasneje lahko zasloni s podporo za omenjeni kodek lahko pravilno prikazali. Sliši se izjemno impresivno, vendar v praksi zanimivo in uporabno samo za napredne snemalce.

Modela iPhone 12 in iPhone 12 Pro gresta v predprodajo ta petek, naprodaj pa bosta teden kasneje, torej 23. oktobra. Za iPhone 12 Mini in iPhone 12 Pro Max sta datuma 6. in 13. november. Predvidoma tudi v Sloveniji.

Fotografije: Apple

The post Novi iPhone 12 Pro je res za profesionalne uporabnike, prvič tudi iPhone Mini appeared first on Tehnozvezdje.

Če ne bi spremenili nič drugega pri imenu, je hvalevredna uporaba desetiškega številskega sistema namesto rimskih številk, ki so zadnji dve leti begale ljudi, in smo tako poslušali o »iksih« namesto deseticah. Seveda 11 ni 11., ampak 13. generacija jabolčnega telefona po vrsti, kot rečeno pa oblikovno skorajda ni razlike glede na XR. Na pogled samo izboklina za fotoaparat na zadnji strani, ki je zdaj precej obsežna in vsebuje dva objektiva, izdaja nov model. Ta dvignjeni del je skoraj enako velik kot pri Pro-ju, a z enim objektivom manj. Brez tega bi bil za oči in tudi na otip povsem enak kot XR, to pa je taktika, ki jo v Applu pravzaprav uporabljajo že od začetka. Najdlje so enak izgled uporabljali štiri generacije zapored, od 6 do 8. Tako je ogrodje znova aluminijasto, zadnja stran pa steklena, iz enega samega kosa, vključno s fotografsko izboklina. Občutek trdnosti je dober, še vedno se mi zdi zadeva morda malenkost predebela, a posledica tega je med drugim velika baterija, tako da se glede tega ne gre pritoževati. Lahko bi tudi zmanjšali robove okrog zaslona in morda zarezo, vendar je tudi to ostalo za prihodnje leto ali za kakšno kasnejšo generacijo. Razlika od lani pa je v poziciji jabolka, ki je zdaj bolj na sredini, in izginotju napisa iPhone.

Kot vedno pa skoraj slična zunanjost prikriva izboljšave v notranjosti, ki jih sploh ni tako malo in sploh ni vse v fotoaparatu, ki je najbolj izpostavljen in za katerega smo že pri testu 11 Pro videli, da prinaša precejšen napredek, še posebej ponoči, a spet ne tako huronskega, kot ga opisujejo nekateri.

Res pa je, da prav foto-video del prinaša največ novosti, tako strojnih kot programskih. Medtem ko je XR še vedno imel en sam objektiv (26 mm), je zdaj zraven še ultraširokokotni (15 mm). Teleobjektiv (52 mm), ki so ga uvedli pred dvema letoma z desetico, še naprej namenjajo samo liniji Pro. Oba objektiva imata novi tipali, spredaj pa so prav tako vgradili sodobnejše tipalo z več megapikami in nasploh boljšo kvaliteto. Tako so že selfiji na višjem nivoju, enako portretne fotografije (tiste z zamegljenim ozadjem), še bolj pa je napredoval video s sprednje kamere. Po novem je lahko tudi v 4K pri 60 sličicah na sekundo, a verjetno bo najboljša izbira 4K/30 z boljšo dinamiko. Kvaliteta verjetno prekaša katerikoli drug selfijevski video s telefona, kar je odlična novica za youtuberje, ki prisegajo na iPhone. Applovi pristaši pa bodo lahko hvalili ta izdelek, da je v nečem najboljši.  

Tudi glavna kamera je odlična za video. Kvaliteta je posnetkov je še napredovala glede na lani, kar glede na izboljšano strojno osnovo in zmogljivejši procesor ni presenetljivo, pri čemer pa daleč najboljše rezultate še vedno daje glavni objektiv. S širokega dobiš sliko z nekaj slabšimi podrobnostmi in malo bolj bledimi barvami, a še vedno dovolj dobro za marsikateri namen in skoraj zagotovo boljšo, kot jo zmore večina drugih telefonov s podobno goriščnico. Med snemanjem pa lahko po mili volji uporabljaš obe goriščnici in se tudi zvezno pomikaš med njima, a se je treba zavedati, da vmesne stopnje pomenijo slabšo sliko, ker ni po celotnem območju optičnega zuma.  

Pri fotografiji je napredek vsesplošen in iPhone se tudi tam po nekaj letih spet lahko brez kakršnih koli zadržkov primerja z najboljšimi. Še posebej je to opazno pri nočnih fotografijah, kjer se po novem samodejno vključi nočni način, spoznaš ga po okrogli ikoni z luno. Lahko spremeniš trajanje zajemanja informacij ali ga tudi izključiš, toda kadar opravi svoje, je tisto, kar se na koncu procesa prikaže na zaslonu, večinoma osupljivo. Saj ne, da nismo česa podobnega videli že kje drugje, toda Apple si je, kot že tolikokrat doslej, vzel čas za implementacijo nove tehnologije in jo že v prvem poskusu ponudil v dodelanem stanju. Kadar se nočni način ne prikaže in je svetlobe dovolj (ali pa je zgolj mračno), so fotografije prav tako odlične. Z dobrim dinamičnim razponom, detajli, lepimi in pravilnimi barvami. Glavna razlika, govorim o osrednjem objektivu, v primerjavi s prejšnjo generacijo se zdi v ostrini in barvnem prikazu, malo tudi v dinamiki, še posebej v protisvetlobi. Toda, kot sem dejal že v testu iPhone 11 Pro, so razlike vidne pri podrobnejšem ogledu, na prvi pogled niti ne.

Glavna pridobitev z dodatnim objektivom je seveda možnost fotografiranja velikih stavb ali česa drugega, kar zahteva čim širši kot objektiva. Te fotografije so kakovostno na zelo podobnem nivoju kot z glavnega tipala, kar je neobičajno, saj je pri večini telefonov kakovost ultraširokega pogleda precej slabša. Tu se nekaj optičnih slabosti pokaže ob strani, kjer ostrina pade, in v optičnem popačenju. Ultraširoki objektiv sicer telefon uporablja tudi za rezervo, ko uporabnik fotografira z glavnim objektivom. Tam v osrednjem pravokotniku vidi svoj motiv, za prosojnimi robovi pa je do konca zaslona na obeh straneh še tisto, kar bi zajel široki kot, in če gre pri glavnem motivu kaj narobe, mogoče nekaj manjka, lahko uporabnik s pritiskom na ukaz auto na fotografiji telefonu naroči »izdelavo« popravljene fotografije, ki iz informacij obeh tipal sestavi to, kar samo enemu objektivu ni uspelo. Treba pa je za to funkcionalnost imeti vključene novejše oblike zapisa. Kdor vztraja pri starih, s starejšimi predvajalniki in programi bolje združljivih zapisih fotografij in video posnetkov, se bo tej možnosti moral odpovedati. Portretni način tokrat deluje pri čemer koli, ne samo na ljudeh, kot je pri XR, in je precej dober.

Drug napredek v drobovju je nekoliko manj viden, a vseeno ni zanemarljiv. Mogoče se komu zdi, da hitrejšega procesorja niti ne potrebuje in da je že A12 ali celo A11 v iPhone X imel povsem zadostne zmogljivosti. Toda treba se je zavedati, da prav zmogljivejši procesor, tokrat imenovan A13 Bionic, omogoča vse tiste dodatne trike in pridobitve pri fotografiranju in snemanju videa, pa tudi pripomore pri marsičem drugem, kar ni samo poganjanje aplikacij ali iger. Glede slednjega sicer zadreg ni, pa še kakšno leto jih zagotovo ne bo, zaloge je ogromno. Pri modelu XR smo lahko prvič rekli, da je tudi energijske zaloge dovolj, saj je bila baterija blizu tega, da zdrži dva dni aktivne uporabe med dvema polnjenjema. Zdaj so porabo še optimizirali in dvignili kapaciteto baterije za približno pet odstotkov, tako da je avtonomije še malce več. Vzdržljivost je podobna kot pri 11 Pro in malenkost krajša kot pri 11 Pro Max. Ni pa nobene potrebe čakati, da rezerva povsem poide, kadarkoli vmes lahko telefon odložiš na brezžični polnilnik in imaš baterijo skoraj vedno povsem napolnjeno. Ker Apple pri modelu 11 še vedno prilaga (res) počasen petvatni polnilnik, je brezžično polnjenje (pri največ 7,5 W) celo boljša izbira. Razen, če uporabiš kakšen drug žični polnilnik, ki lahko zagotovi maksimalnih 15 W, kolikor telefon podpira.

Področje, kjer ni sprememb, je zaslon. Najcenejši od treh novincev je še naprej srednji glede velikosti ekrana in je zagotovo prava izbira za tiste, ki se jim 5,8 palcev zdi premalo, Max s 6,5-palčnim zaslonom pa vendarle predrag. Teh 6,1 palcev, kolikor je diagonala pri enajstici, je čisto dovolj. In resnici na ljubo glede tega, koliko vsebine je na zaslonu, ni kakšne pridobitve glede manjši iPhone, tudi zato, ker ima zaslon 11 Pro višjo ločljivost. Je pa površina večja in predvsem pri videu se to pozna. LCD je enak, še vedno ne premore polne visoke ločljivosti, a nič hudega. Slika je dovolj ostra in kakovost je na visokem nivoju. Prikaz je lep in dobro kalibriran, s tehnologijo True Tone tudi ohranja barvno pravilnost ne glede na osvetlitev prostora, še posebej pri beli, kar je ena od prednosti LCD-jev. Zagotovo pa bodo tisti, ki so navajeni zaslonov OLED, pogrešali res črno črno in tiste odlične kontraste. Tudi temni način, ki ga je uvedel iOS 13, na tem telefonu ne pride toliko do izraza in ne varčuje z baterijo, prej obratno. Za gledanje videa pa je 11 vseeno še malo boljši kot XR, ker so zvočnikom dodali algoritme Dolby Atmos, zaradi česar je zvok bolj poln in tudi glasnejši.

Kdor bo to lahko izkoristil, ima na voljo še podporo za najnovejši brezžični standard Wi-Fi 6, pa tudi pri povezovanju v omrežja LTE iPhone 11 podpira gigabitne hitrosti. Mislim, da odsotnosti 5G ne bo nihče pogrešal, niti čez dve ali tri leta, ko bodo ta omrežja dejansko delovala. Nekoliko boljša je tudi zaščita prodi vdoru vode. Nekaj o novostih v sistemu iOS 13 sem zapisal že v testu 11 Pro.

Pogosto test telefona z jabolkom na zadnji strani zaključim(o) s tarnanjem zaradi cene. Tokrat se lahko pritožujem zaradi preračuna iz dolarjev v evre in nato še klasičnega slovenskega pribitka. Toda razmerje med ceno in kvaliteto je pri tem izdelku v osnovi zelo dobro, pa tudi doplačilo za povečanje shrambe s 64 na 128 GB ni pretirano (50 evrov). To je mobilnik, ki ima pokrite vse ključne lastnosti, nima nobene večje slabosti, in je glede fotoaparata, zmogljivosti in trajanja baterije povsem v vrhu. V bistvu je tako dober, da se tristo evrov za zaslon OLED, teleobjektiv in malo več sloga pri iPhonu 11 Pro zdi kar malo pretiran pribitek.

The post Apple iPhone 11: Ni seksi, je pa najboljša izbira appeared first on Tehnozvezdje.