Apple iPhone 12 (Pro): Isti telefon, dve imeni
Matjaž Ropret 11. novembra 2020 ob 12:20

Iphone 11 sem večkrat izpostavil kot enega najboljših nakupov. Ponujal je skoraj vse, kar uporabnik, tudi zahteven, dandanes od pametnega telefona pričakuje. Cena ni bila pretirana in večletna podpora zagotovljena. Ob tem pa sem se zavedal, da nekaterim običajni enajst ni po godu, tako zaradi nekoliko staromodnega in neoptimiziranega izgleda (debelina in robovi okrog zaslona) kot zaradi ne najbolj naprednega, čeravno kvalitetnega zaslona. Glede obojega je bilo težko imeti pripombe čez 11 Pro, toda ta je bil občutno dražji. Za marsikoga preprosto predrag. Nova modela iPhone 12 in 12 Pro pa sta oblikovno in tudi pri večini tehnoloških lastnosti skoraj identična. Je torej dvanajst tisti mitični iFon za slehernika? In dodatno vprašanje, ali še vedno ostaja smisel v nakupu različice Pro?

Dejansko sta si iPhone 12 in 12 Pro tako podobna, da velja test združiti v en članek in video. Pa tudi razlike je najbolje obravnavati na enem mestu. Oblikovno in po velikosti je to enak telefon, razlike so zgolj v materialih in pri foto-video sklopu, ki ima pri cenejšem modelu dva objektiva, pri dražjem pa tri in še LIDAR, toda izboklina v steklu je pri obeh enako velika in tudi vsi ovitki so narejeni z izrezom, da vanje lahko vstaviš en ali drugi telefon. Novi-stari dizajn naj bi bil, tak občutek sem vsaj dobil, reinkarnacija iPhona 4, mene pa še bolj spominja na iPhone 5, ker je štirica imela tisti izraziti »sendvič«, sprednje in zadnje steklo sta dajali vtis, kot da sta naknadno prilepljeni na preostali del ohišja. Tu pa se, podobno kot pri petici, stekli in ogrodje lepo stikajo, le da z malce ostrejšim robom, kar pa še vedno ne pomeni ni nič kritičnega med držanjem in dolgotrajno uporabo, ohišje je kljub temu precej bolj prijetno kot nekatere Lumije ali Sonyji iz preteklosti. Glavno pa je seveda, da so enako veliko zaslon vgradili v manjše ohišje in da telefon deluje precej bolj moderno kot »debelinko« 11 ali še pred njim XR, ki je bil enak. Odobravanje dizajna prihaja z vseh strani in strinjam se, da je oblikovalcem uspelo, četudi so reciklirali stare ideje, še iz časov Johyja Ivea.

Po uradnih podatkih je razlike v masi med telefonoma 25 g (162 g  proti 187 g), kar se ne sliši zelo veliko, a je praksi razlika malodane ogromna. Aluminijasti 12 je res skoraj peresno lahek, jekleni 12 Pro pa daje podoben občutek kot večina novejših modelov, le da so ti precej večji. S krčenjem robov okrog zaslona (v primerjavi z iPhonom 11) je ta dvojica ravno prave velikosti. Samo kakšen Galaxy S20 mi pride na misel z dolžino pod 15 cm, le širine je tu za nekaj mm več, ker Apple noče raztegovati zaslona proti razmerju 20:9 ali celo 21:9. V kombinaciji z aluminijem kupec dobi svetleče stekleno hrbtišče, pri jeklenem ohišju pa matiranega. Pri prvem se prstni odtisi poznajo zadaj, pri drugem pa ob strani. Nobene težave, če tako ali tako uporabljaš ovitek. Po svoje bi si želel kombinacijo aluminija in matiranega hrbtišča, a po drugi strani je sijoče steklo manj drseče in tudi barve so pri njem bolj izrazite. A tudi (»pacifiško) modra pri Pro-ju je menda dobra. Grafitna, ki sem jo imel na testu, pa je malo manj izstopajoča, kar pa bo tudi verjetno komu po godu. Kljub razliki v masi in materialih pa bi se težko na osnovi zunanjosti odločil za 12 ali 12 Pro, na katerega koli se da zelo hitro navaditi.

Ni več treba doplačati nekaj sto evrov za OLED

Velika novost, vsaj za dvanajstico, je zaslon. Končno je OLED in končno ima polno visoko ločljivost (pa še nekaj pik zaloge), za Pro pa to ni nič novega. Imata pa tudi ta nekaj dodatnih trikov na zalogi, saj v primerjavi s predhodnikom omogoča višjo svetilnost in lepši prikaz HDR. Pri obeh gre najvišja svetilnost (na delih zaslona ob HDR-ju) do 1200 kandel, sicer pa standardni 12 dosega 625 kandel, 12 Pro pa 800 kandel. Že nižja vrednost je zelo dobra in težko je videti kakšne resne razlike med zaslonoma, razen če ju imaš skupaj in ju gledaš na različnih lokacijah. Potem lahko opaziš rahlo drugačno nastavitev beline ali malce višjo svetlost. Bistvo pa je, da sta oba zaslona izvrstna in da je že običajna vsebina izjemno lepa. Zna pa biti Applovo nastavljanje beline True Tone ali po domače prilagajanje barv glede na svetlobo prostora nekoliko nadležno, ker zvečer pogosto vse skupaj preveč vleče na rumeno, namesto da bi bela ostajala bela. Slika HDR, še posebej Dolby Vision na Netflixu, pa je še posebej paša za oči, barve in kontrasti so povsem na nivoju televizorjev 4K.

Ko gremo naprej od oblike in zaslona, je vidnih razlik med letošnjo in lansko generacijo iPhonov manj. Procesor A14 Bionic bi seveda moral biti zmogljivejši od lanskega A13 in lahko bi s kakšnimi sintetičnimi testi to tudi dokazoval, toda dejstvo je, da med vsakdanjo uporabo ni mogoče opaziti razlik. Še celo v primerjavi s predlanskim iPhonom XR ne, kajti tudi še vedno vse poganja brez težav in brez zatikanja, enako velja za lanski iPad Air z enakim procesorjem, ki s precejšnjo lahko zmore montiranje videa 4K. Tudi najbolj grafično zahtevne igre enako dobro tečejo na kateri koli iNapravi zadnjih treh generacij, zatorej novi procesor, četudi je prvi, izdelan v 5 nm proizvodnem procesu, ne predstavlja nikakršnega argumenta za nakup v primerjavi s starejšimi modeli. Enako neopazna je večja količina pomnilnika, ki jo menda premore model Pro (6 GB namesto 4 GB, pravijo tisti, ki so telefona odprli). Verjetno se lahko pozna pri določenih funkcionalnosti, denimo omogoča snemanje 4K Dolby Vision pri 60 sličicah na sekundo, in najbrž bo obogatena resničnost tekla lepše, toda kolikšen odstotek (promil?) uporabnikov to zares potrebuje in namerava izkoristiti?

Novi, v teoriji še bolj energijsko učinkovit procesor, bi lahko prinesel izboljšanje pri avtonomiji baterije. Toda ta ima tokrat nekoliko manjšo kapaciteto in iPhone 12 ni tak baterijski prvak kot je bil iPhone 11. Z njim v rokah je bilo s precej malo odrekanja mogoče iz enega polnjenja izvleči dva dni uporabe, tokrat pa malo zmanjka do tega cilja. Še vedno je optimizacija dobra in predvsem poraba med »čakanjem« neverjetno nizka, glede na padanje odstotkov pri androidnih telefonih, skupno pa je vendarle opaziti rahlo poslabšanje. Žično polnjenje s (priloženim) kablom iz USB-C na Lightning razmeroma hitro, brezžično pa dokaj počasno. Hitrejše naj bi bilo z magnetnimi podstavki Magsafe, vendar tokrat nisem imel tovrstnega, da bi ga preizkusil. Sem pa preizkusil, da telefon dejansko ima magnete. Toda šibke, tako da večina stvari, ki se primejo na hrbtišče, tudi prej ali slej zdrsne z njega. Primejo pa magneti samo na zadnji strani.

Apple iPhone 12 (Pro)
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
4.3

Naj kupim?

Verjetno je za večino potencialnih kupcev v ospredju vprašanje, katerega naj kupim? Med to dvojico je resda bolj racionalen nakup, kolikor je kupovanje telefonov za tisoč evrov in več lahko racionalno, običajni iPhone 12. Toda za določene foto-video namene ali ob ne preveliki razliki pri tvojem operaterju, je Pro lahko dobra izbira.

Majhne fotografske spremembe

Pri fotografiranju in snemanju novosti in razlike seveda so, vendar se pokažejo šele ob uporabi in dejanskem ogledu posnetkov. Na zunaj je vse enako, kot je bilo. Spredaj en objektiv, na zadnji strani pri iPhonu 12 dva, pri 12 Pro pa trije in, najbolj očitna novost, LIDAR. Slednji pripomore k hitrejšemu ostrenju v slabši svetlobi in omogoča natančnejše delovanje aplikacij za dodano resničnost (AR). Že kar takoj pa povem, da niti eno niti drugo ni bistvenega pomena. Nočno fotografiranje poteka brez težav tudi brez dodatnega laserskega tipala, uporaba AR pa je za zdaj zelo nišna. »Dvojna kamera« zajema fotografije in videe s klasičnim in ultraširokim zornim kotom, »trojna« v modelu Pro pa dodaja še dvakratno optično povečavo. Video je zdaj mogoče snemati v načinu Dolby Vision, ki je napreden format slike HDR, zanimivo pa je, da je možnost kar privzeto vključena.

Če začnemo s fotografijami, so te skoraj take, kot sem jih pričakoval, razen enega, ne tako drobnega presenečenja. Imajo zelo dober dinamični razpon, veliko podrobnosti in dokaj umirjene ter verne barve. Težko bi rekel, da so konkretno boljše od tistih, ki jih izpljune denimo Galaxy S20(+), saj je dinamika podobna, z detajli je enkrat spredaj eden, drugič drug, pa ocena je nekoliko subjektivna zaradi drugačne stopnje ostrenja robov. Apple se ja z leti navzel Samsungovih navad. Telefoni slednjega raje nekoliko povečajo osvetlitev in navijajo barve, da fotografija izpade všečno, ker pač večina ljudi nima rada temnejših, denimo Pixel se z obratnim pristopom lahko izogne določenim presvetlitvam. Zdaj so tudi pri iPhonu lahko fotografije zelo svetle in živahne. Presenečenje je povečano ostrenje robov glede na predhodne Applove telefone, s čimer so fotografije izgubile nekaj prejšnje mehkobe. Zelo fina pa je konsistentnost pri vseh treh objektivih. Pogosto telefoni zajamejo povsem različne fotografije denimo s teleobjektivom kot z glavnim, tu pa so barve, kontrasti, ostrina in vse ostali povsod zelo podobni. Razlika glede na generacijo ali dve nazaj sicer v splošnem ni enormna, sploh v dobri svetlobi. Lahko je boljša dinamika, malce drugačne so barve, kot rečeno, tudi ostrina, a marsikdo bi brez opazovanja podrobnosti še vedno težko ločil izdelek letošnjega ali dve leti starega iPhona.

V mraku in temi se poznajo razlike, saj pred dvema letoma iPhone sploh še ni imel nočnega načina, od lani pa je ta tudi precej napredoval. In zdaj deluje tudi v kombinaciji s portretnim načinom na sprednji kameri, ki je sicer po kvaliteti enaka kot lani. Toda po novem je mogoče zajemati zanimive selfije ponoči, če je to komu kaj pomeni.

V videu iPhone še naprej blesti in tu je zagotovo korak ali dva pred konkurenco. Dinamični razpon posnetkov, še posebej v načinu Dolby Vision, podrobnosti in umirjanje slike so na zavidljivi ravni. Zanimivo je, da s snemanjem v načinu Dolby Vision sploh ni težav. Video je še vedno mogoče pogledati kjerkoli, le zaslon brez podpore za ta format ne bo prikazal enako dobre slike. Vendar pa bodo barve pravilne, za razliko od nekaterih drugih videov HDR, posnetih s telefoni, ki lahko izpadejo precej čudno na kakšnem drugem zaslonu oz. v programu, ki je podpira formatov HDR. Zaslon telefona seveda omogoča ogled v izvirniku, aplikacija iMovie pa tudi osnovno montiranje kar na telefonu, a še boljša izbira je aplikacija Luma Fusion. Zoprno je le to, da je po Applovi stari navadi treba v nastavitve za vklop ali izklop snemanja Dolby Vision. In če s tem formatom nisem naletel na težave, je za odpiranje fotografij HEIC pa je treba na računalniku naložiti dodatne kodeke ali uporabiti program, ki ta zapis prepozna.

Ogromno pozornost so na predstavitvi dvanajstic namenili podpori za omrežja 5G. Ta deluje, kakšne so njene koristi, pa je vprašanje. Zagotovo so jo vgradili predvsem zaradi ameriškega in kitajskega trga, drugod bi povsem brez težav vsaj še eno leto prodajali telefone z »zgolj« podporo za LTE. Trenutni 5G je tudi še tako na začetku, da prinaša največ 20-odstotno povišanje hitrosti glede na 4G, pokritost s signalom pa je daleč od dobre.

Na programskem delu linija iPhone 12 ne prinaša česa dramatičnega. Novosti, kot so pripomočki (widgeti) na domačem zaslonu, so deležni tudi starejši modeli. Sam jih skorajda ne uporabljam, z izjemo vremenskega. Pozdravljam možnost nastavljanja privzetega brskalnika in aplikacije za e-pošto (čeprav uporabljam kar Applovo Mail), želel bi si, da bi to razširili še na zemljevide, koledar, podkaste in še kaj. Poljubnega razporejanja ikon na zaslonu, da se ta ne bi privzeto polnil od vrha navzdol, ampak bi bile aplikacije bližje dosegu prstov, pa očitno ne bomo nikoli dočakali.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Za koga je Pro?

Zaključkov je tokrat več. Oba novinca sta toliko izpopolnjena in prijetna tako za oči kot za dlani, da ju lahko brez zadržkov priporočim. Res je cena zaradi 5G pri »neprofesionalnem« modelu višja kot lani, a to velja za vse znamke, ne zgolj za Apple.

 Iphone 12 je že samo zaradi zaslona, oblike in optimizacije velikosti eden večjih skokov iz leta v leto. Ne promoviram sicer takojšnje zamenjave (še ne) eno leto starega iPhona 11 za novinca, verjetno pa zdaj ne bi več kupil enajstice, četudi je dvesto evrov cenejša. Za lastnike modela XR ali starejših je skušnjava veliko večja, kajti tam pridejo v enačbo še kamere, zvočniki in druge lanske ter letošnje pridobitve. Medtem ko so uporabniki 11 Pro lahko povsem mirni, saj 12 Pro ne prinaša nič tako spektakularnega, da bi se bilo treba sploh obremenjevati z razmišljanjem o nasledniku. Edino za resno snemanje v načinu Dolby Vision, pa še za tak namen bi bilo verjetno bolj smiselno pogledovati proti modelu 12 Pro Max.

Marsikoga pa zanima, če je 12 Pro vreden dodatnih evrov. Odgovor na to vprašanje ni niti enostaven niti enoznačen, kajti tudi cenovna razlika je spremenljiva. Prvo, kar je treba najprej upoštevati, je različna osnovna velikost podatkovnega pomnilnika. Trdim, da je 64 GB postalo premalo pri tovrstnih telefonih, ki kar kličejo k fotografiranju, snemanju in nalaganju vsebin. Ta čas je 128 GB tista prava količina, ki omogoča dokaj lagodno uporabo telefona in ne stane preveč. Če torej pri obeh upoštevamo 128 GB, je v prosti prodaji ali ob nakupu brez vezave pri operaterju A1, ki je telefona tudi posodil, približno dvesto evrov. Z vezavo pri A1 pa razlika pade ceno na slabih 150 evrov. Za večino potencialnih kupcev sicer velja, da bodo enako zadovoljni z običajnim 12, toda 12 Pro ponuja drugačne materiale in barve, teleobjektiv ni za odmet, morda niti LIDAR ne, pa tudi razlike pri snemanju in prikazu vsebin so lahko komu pomembne. Omenjena razlika pri A1 se mi že zdi dovolj majhna, da bi lahko pretehtale dodatne zmožnosti Pro-ja.  

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Bravo Matjaž za izčrpno predstavitev,-najbolj pa mi je všeč da za razliko od drugih daš slike tudi v polni velikosti,da se jih da jasno videti,tako da dobimo pravo predstavo kako kateri aparat fotografira !

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja