Lahko se norčujem iz treh krogcev na zadnji strani in lahko se zmrdujem nad Applovim cinizmom glede inovacij in ceno (Spet! Še vedno!). Znova pa ne morem oporekati proizvajalcu, da je še enkrat več sestavil mogoče najbolj prepričljiv celoten paket, ker je iPhone 11 Pro v marsičem čisto v vrhu, resnih zamer pa skorajda nimam. Seveda je nekaj izpuščenih priložnosti, ki pa jih ameriški korporaciji sploh ni bilo treba izkoristiti, saj bo prodaja verjetno v vsakem primeru dobra.
Čisto možno je, da se bo dvojica 11 Pro in 11 Pro Max prodaja celo bolje od predhodnikov XS in XS Max. Veliko je takih, ki so odlagali prehod s svojega starega 6, 6S, 7, … Zdaj, ko bodo prebrali in videli, da ima iPhone znova vrhunski fotoaparat, in sploh prvič resno dobro baterijo, bodo morda ugriznili v vabo (jabolko?). Če Huawei ne bo dobil nazaj dostopa do Googlovih storitev in aplikacij, bo tudi tam nekaj potencialnih kupcev. In, roko na srce, konkurenca niti nima česa res prepričljivega, vsakemu pretendentu hitro najdemo kakšno slabost ali dve, zato iFon za marsikoga ostaja najbolj varen nakup. Podobnost z dvema prejšnjima gor ali dol.
Kdor se pritožuje, da 11 Pro ni nič drugačen kot XS in celo X pred njim, ni spremljal evolucije iPhona skozi zgodovino. Že prve tri generacije so bile v osnovi zelo podobne ali enake. Potem 4 in 4S, pa 5 in 5S, ki sta bila v bistvu nadaljevanje istega, samo s podaljšanim zaslonom in v celoti kovinskim ohišjem namesto stekla zadaj. Od 6 do 8 so tako ali tako štiri generacije vlekli isto obliko, in zdaj spet tri leta. Ne bo me presenetilo, če tudi prihodnje leto ne bo bistvene spremembe. Letos je seveda velika novost tista fotografska izboklina s tremi objektivi, pa dejstvo, da je celotno steklo iz enega kosa, ta foto-video hribček ni prilepljen na spodnji nivo. Pa ena od štirih barv. Poleg standardnih bele (ki mi je všeč), sive (ali črne, v glavnem najbolj nevtralne) in zlate (nisem je videl v živo) je tu še polnočno (???) zelena. To sem tudi imel na testu in me je presenetila, ker na fotografijah deluje vojaško ali v najboljšem primeru olivno, v živo pa je precej bolj prijetna, nežna, všečna. Verjetno bi bila moja izbira med tem štirimi možnostmi. O materialih, izdelavi in ostalem težko napišem kaj novega. Vse je izdelano do zadnje podrobnosti, tipke so odlične, za vzdržljivost ob padcih pa bo najbrž treba nadeti kakšen ovitek, kar pa potem zakrije vso lepoto in ekskluzivnost tega izdelka. Nič drugače kot pri predhodnikih. Ah …
Na sprednji stran je prav tako vse po starem. Zareza je še vedno enako velika, toda vsebuje izboljšano tehnologijo in se s tem vsaj rahlo odkupi. Face ID je zagotovo hitrejši. Razlika ni vesoljska, ampak kašno desetinko ali dve hitreje opravi svoje, pogosto tako hitro, da uporabnik ne uspe prej povleči s prstom navzgor po zaslonu. Še bolj dobrodošlo pa je prepoznavanje obraza pod kotom. To v praksi pomeni, da se ni treba nagniti povsem nad telefon, ki leži na mizi, samo malo od bliže ga je treba pogledati, pa je odklenjen. Treba pa je to početi naravnost, ne od strani. Zanesljivost je bila zame že prej skoraj stoodstotna in tako je tudi zdaj. V kakršnih koli razmerah, problem utegnejo biti sončna očala, ampak še ta redko. Lagal bi, če bi trdil, da me zareza moti med uporabo telefona, neopazna pa kajpak ni, zato se veselim leta, ko jo bodo končno zmanjšali ali povsem odpravili.
Zaslon je še naprej eden najboljših v pametnih telefonih. Nimam merilnih naprav, da bi ugotavljal, ali glede tega zmaga iPhone, Galaxy Note ali mogoče kakšen drug kandidat. Pa tudi ni pomembno. Kar je pomembno, je zelo lepa in kontrastna slika pri »profesionalni« enajstici. Mogoče je za filme diagonala malo majhna, ampak prikaz je ob pravem viru (HDR) odličen, že odkar so ga uvedli, mi je všeč tudi prilagajanje barv svetlobi v prostoru (True tone). Pa nasploh Applovi barvni kalibraciji težko kdo pride blizu. Dobra je tudi vidljivost na soncu in temni način izpade lepo. Zame je velikost ustrezna, komur ni, pa se bo moral odločiti za večji in dodatnih sto evrov dražji Pro Max. Letos še niso vrnili prepoznave prstnih odtisov, ki bi bila seveda zdaj integrirana v zaslon, morda prihodnje leto, a niti nisem prepričan, da se bo to sploh zgodilo. Navsezadnje Face ID deluje izvrstno in pokrije večino različnih situacij, podzaslonska prepoznava prstov pa šele postaja dovolj hitra in zanesljiva. So pa izločili 3D Touch, tehnologijo za zaznavo moči pritiska na zaslon, ki se ni prijela, in jo bo verjetno pogrešal redkokdo. Sam je ne, pa tudi brez povrstnih vibracij, ki so jih (že pri lanskem XR) uvedli v zameno, bi se mi telefon zdel enako funkcionalen.
Mogoče pa zna biti marsikdo navdušen nad verjetno največjo spremembo na sprednji strani. Selfijevski fotoaparat je doživel veliko nadgradnjo, ne samo v ločljivosti, tudi v kakovosti. Fotografije so za to vrsto aparata res kvalitetne, tudi portretni način je kljub enemu samemu objektivu na nivoju. Največja pridobitev pa možnost snemanja videa v razločljivosti 4K, kar omogočajo le redki androidni telefoni. Skupaj s kakovostnim zapisom in solidnim digitalnim umirjanjem je to že kar vabljiva možnost za vlogerje. Še toliko bolj, ker iPhone že tradicionalno podpira priklop zunanjega mikrofona, ne glede na to, da ni več izhoda 3,5 mm.
Ultraširoki kot zajame veliko. A tudi malo popači. Toliko gre v motiv pri standardnem objektivu. In tako približa dvakratna povečava.
Že zunanjost pa nakazuje, da bomo znova največ govorili o fotoaparatu. Dodaten objektiv glede na prejšnjo generacijo, nova tipala in po Applovih navedbah precej dodelana obdelava signala ter dodatni triki zahtevajo nekaj besed. Trije objektivi prinašajo tri različne goriščnice. Osnovna je 26 mm (1x), znova je tu teleobjektiv z dvakratno povečano (52 mm, 2x), nov pa je ultraširokokotni s 14 mm (0,5x), tega so vgradili tudi v cenejši model iPhone 11. Vsi imajo enako ločljivost 12 megapik in čeprav zaslonka ni enaka, je kakovost s »pomožnih« dveh precej bližje glavnemu kot pri marsikaterem drugem telefonu. Še dodatna prednost pa je možnost uporabe vseh treh in vsega vmes tako pri fotografiranju kot snemanju videa (4K). Nekateri telefoni namreč ne omogočajo snemanja iz vseh objektivov ali zahtevajo izbiro enega pred začetkom snemanja, nato pa uporabnik ne more več preklapljati. Tu ni težav, fleksibilnost tega sistema je res velikost, kvaliteta in uporabnost posnetkov pa tudi kar visoka. Mi pa izbira goriščnic ni všeč. Sam bi osnovno premaknil bliže 35 mm, širokokotna postavil nekje na med 20 in 22 mm, kar bi precej zmanjšalo popačenje in morda izboljšalo optično kvaliteto, za »zum« pa bi izbral goriščnico, ki bi pomenila nekaj resne razlike od osnovne, npr. 70 ali 85 mm (»trikratni zum«).
Tako fotografijo naredi iPhone XR. Pri 11 (Pro) je glavna razlika v barvah, ki so nekoliko bolj živahne (več je rumenih odtenkov), in bolj izrazitih detajlih. XR je brez nočnega načina in to se pozna. 11 Pro že brez njega naredi boljši izdelek. Z nočnim načinom pa še toliko bolj.
Glede fotografske kakovosti sta pomembna dva vidika. Eden je uporabnost posameznih goriščnic, drugi pa primerjava s prejšnjimi iPhoni. Pri prvem se 11 Pro odreže zelo dobro, pri drugem pa tudi, a za moj okus napredek, čeprav zelo očiten, vseeno ni tako drastičen, kot so poskušali prikazati nekateri tuji, še posebej ameriški testi. Iz glavnega objektiva prihajajo odlične fotografije. Detajli, barve in dinamika so vrhunski za mobilnik, HDR je primerljiv z najboljšimi, medtem ko je še pri XS malo zaostajal. Zdi se, da so poleg tega izboljšali še ostrino in malo spremenili barvni prikaz. Na prvi pogled se razlike komajda vidijo, a podrobnejši ogled fotografij jih hitro razkrije.
Fotografije iz teleobjektiva so, kot običajno, nekoliko mehkejše, ostrina ni enaka, podrobnosti nekoliko slabše. Barve so blizu, a tudi ne povsem enako živahne. Seveda so nekoliko drugačne že zato, ker aparatvzame drugo osnovo za izračuna svetlobe in beline, saj je motiv drugačen, a vseeno se rahlo pozna, da je optika preprosto slabša. Drugače pri tako tanki napravi niti ne more biti. Ultraširoki objektiv je prav tako blizu, a ne povsem enak glavnemu v kvaliteti. Tudi tu je ostrina slabša in na robovih motiva še pade, nekaj je tudi popačenja, se pa telefon s programsko izravnavo vsaj izogne prehuemu sodčkastemu učinku.
Standrni pogled. In ultraširoki. Pri zumu je na voljo nočni način. Tak bi bil rezultat brez njega. V ultraširokem pogledu pa nočnega načina ni. Tak je rezultat z “glavnim” objektivom.
Med snemanjem videa kot rečeno ni problema, lahko preklapljaš »na trdo«, z enega objektiva na drugega, lahko pa zvezno z vlečenjem prsta, kar je seveda lepše, a vseeno je potem smiselno priti na optično vrednost, ne na eno od vmesnih, kjer je kakovost slabša. Ne toliko, kot je pri fotografiji, a vseeno. Najboljši opciji za snemanje sta 4K/30 ali 1080/60. Prva daje veliko detajlov in dobro dinamiko, pri 4K/60 je namreč slabša, druga pa zelo gladko sliko, če je dogajanje hitro. V splošnem je glede fotografije in videa iPhone znova prišel na nivo najboljših, če jih že ni presegel. To pa je tudi točno to, kar je Apple moral storiti. Pretiravanje z letošnjim napredkom bi otežilo snovanje izdelkov za prihodnje leto.
Zelo podobno je tudi na drugih področjih. Marsikje bi Apple »lahko« storil še kaj več, ali zaradi stanja na trgu ali zaradi denarja in dostopa do komponent ali pa zato, ker drugi »to imajo«. Vendar vemo, da to ni Applov slog. Povratnega brezžičnega polnjenja ni, mogoče zato, da je lahko baterija večja. Prav tako ne višjega osveževanja zaslona, ki ga denimo pozna iPad Pro. Niti ne podpore za »Svinčnik« in še česa. Tisto, kar je storil, denimo dodajanje podpore za wi-fi 6 ali gigabitni lte, pa povsem lahko ostane neopaženo in v vsakdanji uporabi manj pomembno, razen res očitnega izboljšanja pri trajanju baterije. Včasih je veljalo, da iPhone nekako zdrži en dan, pri tistih, ki so imeli srečo, še pol drugega. Zdaj pa lahko poročam, da smo dobili enega redkih vrhunskih mobilkov, ki ima avtonomije tudi za dva dni brez vmesnega polnjenja. Realno ga bo najbrž še vedno treba polniti drugi dan med kosilom, lahko pa gre kdaj vmes tudi na induktivni polnilnik. Ta možnost je prikladna, je pa žična zdaj tudi hitrejša, ker je glede na večjo kapaciteto baterijo več kot dobrodošlo. Od ostalih lastnosti sta vsekakor omembe vredna zvočnika, ki sta za odtenek glasnejša kot prej, predvsem pa nekako (s tehnologijo Dolby Amtos) pričarata občutek bolj »polnega« zvoka.
Apple iPhone 11 Pro
- Oblika in izdelava
- Zaslon
- Fotoaparat
- Delovanje
- PROGRAMSKA OPREMA IN DODATNE FUNKCIONALNOSTI
- Cena
Naj kupim?
Kdor ne more brez zaslona OLED, se mu zdi teleobjektiv dovolj velika dodana vrednost in bi rad manjši ter na pogled in otip bolj imeniten telefon od običajne enajstice, mu ostane Pro. Doplačilo je prehudo, a resnih alternativ praktično ni, lanski XS, če se še kje dobi, pa tudi ni toliko cenejši, kolikor je slabši.
Apple vsako leto na predstavitvi veliko časa nameni naštevanju podatkov, koliko je novi procesor, ki poganja iPhone, hitrejši od prejšnjega, pa tudi od konkurence. Mogoče se komu zdi, da hitrejšega čipa niti ne potrebuje. Toda treba se je zavedati, da prav A13 Bionic omogoča vse tiste dodatne trike in pridobitve pri fotografiranju in snemanju videa, pa tudi pripomore pri marsičem drugem, kar ni samo poganjanje aplikacij ali iger. Novi sistem iOS 13 je v temeljih enak prejšnjim različicam. Prinaša nekaj uporabnih novosti, kot je pravi upravljalnik datotek, ki ga prej na Applovih mobilnikih nismo poznali, nov izgled galerije in možnosti obdelovanja fotografij, precej izboljšan Carplay (za uporabo v avtih, ki to podpirajo), temni način in še marsikaj drugega. Na žalost pa ne prinaša niti slovenščine niti možnosti razpostavljanja ikon po želji uporabnika.
Če koga moti, da iPhone 11 Pro nima tega ali onega, naj ga moti. Če pa se ne bo odločil za nakup, naj bo to zaradi cene, ne česa drugega. Novi »Pro« je predrag in premore za res visokih 1200 evrov začetne cene povsem premalo podatkovnega pomnilnika (64 GB). Mislim, da skoraj tisočaka in pol (oz. malo manj z operatersko podporo) ni vreden, mu pa štejem v plus vsaj to, da nima nobene izrazite pomanjkljivosti, še o bateriji se ne da več tarnati.
Brez komentarjev