Apple iPhone 15 Pro Max: Daleč najbolj logična izbira
Matjaž Ropret 13. oktobra 2023 ob 05:49

Tudi v letošnjem naboru telefonov znamke Apple so štirje modeli, po dva različna v dveh velikostih, toda sam bi se odločal kvečjemu med najcenejšim in najdražjim v ponudbi. Slednji, iPhone 15 Pro Max, je bil vsaj za moj okus deležen nekaj pomembnih pridobitev v primerjavi s prejšnjimi Pro Max-i. Že zgolj nižja masa in nekoliko posneti robovi ga delajo bistveno prijetnejšega za vsakdanjo uporabo.

Včasih se res šele takrat, ko proizvajalec končno opusti kakšno zoprno prejšnjo odločitev, vidi, kako neprijazna do uporabnikov je bila. Jekleno ogrodje je zelo smiselno za trpežnost, toda obupno z vidika mase in s tem prijaznosti uporabe. Vse prejšnje izvedbe največjega iPhona so bile res težke, kar se je še posebej pri daljši uporabi zelo poznalo. Hkrati so bili robovi pri povsem oglati obliki dokaj ostri in zato sem se vse do letos nagibal k zagovarjanju manjšega Pro-ja, četudi se mi zaslon pri njem zdi nekoliko premajhen in podobne občutke imam tudi za baterijo. Zdaj je Apple uradno pri ogrodju prešel na titan, vendar je tega pravzaprav zelo tanka plast, zgolj zunanji nanos za drugačen občutek v rokah. Prava sprememba je odločitev za aluminij namesto jekla pri resničnem ogrodju, to pa znižuje maso za skoraj 20 g ali deset odstotkov in ga naredi celo lažjega od Samsungovega Galaxyja S23 Ultra. Hkrati so še steklo zaslona čisto rahlo ukrivili ob robovih in te nekoliko posneli, da se ne zajedajo v dlan. Ergonomija in užitek uporabe sta zato na povsem drugem nivoju in četudi je 15 Pro še dodatnih 34 g lažji, sem tokrat trdno na strani Pro Max-a.

Raje večjega

Ne rečem, da je Pro odvečen, slab ali karkoli podobnega. V bistvu je enako dober in njegov teleobjektiv s trikratno optično povečavo je glede na moje teste bolj smiseln (ampak o tem več kasneje). Problemi, če jih sploh lahko tako označim, so trije. Izboklina na foto-video sklop je tako zajetna in tudi težka, da konkretno vpliva na proporce in razporeditev mase, zaradi česar se enostavno večji brat tokrat zdi bolje uravnotežen in koherenten. Pri telefonu s toliko procesorske moči in vsemi ostalimi odličnimi strojnimi atributi, nenazadnje izvrstnim zaslonom, si želim, da je ta čim večji. Tako vse ostalo zares pride do izraza, najsi bo pri gledanju videa, drsenju po vsebini aplikacij ali igranju iger. Večje je v tem primeru nesporno boljše. Kar velja tudi za baterijo. Ta v zadnjih letih malenkost izgublja na prepričljivosti. Najbolj se je iPhone pri tem izkazal v generaciji 12 ali 13, zdaj pa ni več tako superioren, čeravno naj bi bilo novi procesorji zelo energijsko učinkoviti, zato bi bila zame odločitev za Pro Max dokaj logična. Navidezno je med njima sicer 266 evrov razlike, toda 15 Pro Max se začne pri 256 GB prostora za podatke, kar je tudi edina smiselna vstopna točka – 128 GB je za tako snemalno »mašino« odločno premalo – in če Pro-ja izberemo v taki različici, je razlike 128 evrov. To pa večji model lahko upraviči.

Testiral sem 15 Pro Max v »naravni titanski barvi« in v tej se na ohišju zelo malo poznajo prstni odtisi, v tem času tudi nisem pridelal kakšne praske ali česa podobnega, kako se bo novi material obnesel na dolgi rok, pa seveda ne morem pametovati. Lahko le potrdim, da je prijeten na otip in da se telefon nikoli ni zdel hladen, ko sem ga prijel v roke. Razvpitega pregrevanja prav tako ne morem povsem potrditi. Ko je prišel programski popravek, ki naj bi to težave v pretežni meri odpravil, telefona nisem več imel pri sebi, a tudi prej nisem zaznal neobičajnega segrevanja, niti pri odločno predolgem pregledovanju (trapastih) objav na Instagramu, kjer naj bi se zadeva najbolj izkazovala. Zelo se je telefon segrel med nekajminutnim snemanjem videa 4K, čemur pa tudi nisem pripisoval kakšnega posebnega pomena, ker se bolj ali manj enako dogaja pri vseh konkurentih. Prav tako je bil lepo topel med igranjem iger, a tudi tu ne tako vroč, da bi moral zganjati paniko. Mislim, da med običajno uporabo, tudi pri odpiranju kopice aplikacij eno za drugo, ne bo prehude manifestacije »grelnega« problema.

Pri velikosti zaslona ni kakšnih sprememb, prav tako slednji še naprej ostaja na klasičnih 8-bitnih barvah, medtem ko se mnogi kitajski modeli že dlje časa ponašajo z 10-bitnimi, kar pomeni milijardo odtenkov namesto 16,7 milijona. Ali je razlika opazna v praksi, sploh pri dokaj majhni sliki, je seveda vprašljivo. V vsakem primeru pa je ta OLED znova zelo lep, prilagajanje osveževanja med 1 Hz in 120 Hz deluje odlično in pomikanje vsebine je res gladko, tudi svetilnost je odlična, dovolj dobra za nemoteno uporabo na močnem soncu. Še naprej pa ni mogoče prilagajati barvne temperature in drugih parametrov, da se vklopiti le t. i. True Tone, ki prilagodi vrednost beline pri spreminjanju svetlobe v prostoru. Zato je še posebej zvečer slika lahko precej rumenkasta, kar mi osebno ni najbolj všeč, zato to funkcionalnost raje izklopim in gledam nekoliko bolj hladne, a hkrati manj izkrivljene barve. Lanska novost, »dinamični otok«, ni veliko napredovala. Prikazuje obvestila, trenutno predvajano vsebine in še nekaj zadev, a ostaja podizkoriščena. Še naprej sta odlična stereo zvočnika, četudi sta povsem enaka kot pri predhodniku. Vendar zlahka po kakovosti in tudi glasnosti konkurirata ali prekašata kakšen manjši zvočnik bluetooth. Malo telefonov ima tako kompletno pokritost celotnega frekvenčnega spektra in skorajšnjo uravnoteženost spodnjega (ta je običajno mnogo močnejši) in zgornjega zvočnika.

Končno, končno. končno!

ProcesorApple A17 Pro, dve zmogljivi jedri in šest učinkovitih,
šest grafičnih jeder
OmrežjaGSM/ HSPA/ LTE / 5G
Zaslon17 cm (6,7 palcev), 1290 x 2796 pik, OLED,
120 Hz, Dolby Vision, do 2000 kandel
Kamere48 MP f/1,8 glavna, 24 mm, 1/1.28″, 1.22µm, OIS
12 MP f/2,2 širokokotna, 13mm, 1/2,55″, 1.4µm
12 MP f/2,8 5x tele, 120 mm, 1/3.06″, 1.12µm, OIS
VmesnikiWi-Fi 6e, Bluetooth 5.3, NFC, satelitski sprejemnik
BiometrijaPrepoznava obraza Face ID
Operacijski sistemiOS 17, najmanj pet let posodobitev
Pomnilnik8 GB RAM; 256 GB, 512 GB; 1 TB
Baterija4441 mAh, 25 W žično polnjenje,
15 W brezžično polnjenje, povratno polnjenje
Materiali in odpornostaluminij, titan, steklo; IP68
Mere159,9 x 76,7 x 8,3 mm
Masa221 g
Priporočena cena1556 € (256 GB)

Poleg spremembe v ogrodju je verjetno najbolj pomembna pridobitev, ki sem se je zares razveselil, prehod na priključek USB-C. Nad starim Lightningom sem bentil že nekaj let, ker je Apple opustil vsakršne misli na to, da bi ga kdajkoli posodobil na višje hitrosti prenosa podatkov in polnjenja ter omogočanje določenih funkcionalnosti, ki jih zdaj končno prinaša USB-C. Ne samo, da sem lahko telefon polnil na vseh polnilnikih, ki jih imam po hiši, lahko sem ga tudi priklopil na monitor ali TV in zrcalil zaslon ter celo uporabljal kot priložnostno igralno konzolo, odpiral in prenašal sem lahko fotografije in druge dokumente na pomnilniški kartici (vstavljeni v ustrezen čitalnik) in ključku USB (neposredno ali prek prilagojevalnika, če je bil vrste USB-A), in vendarle je tudi prenos fotografij in videov po kablu na računalnik spodobno hiter. Ne najhitrejši možen, a dovolj, da delovni proces ne trpi, kot je prej (in se ne prekinja, če nekje v nastavitvah nek parameter ni pravilen). Še vedno Apple ne dovoljuje polnega dostopa do datotečnega sistema in še naprej je polnjenje omejeno na manj kot 30 W, torej izrazito počasno, pa vendar je USB-C pravi balzam in podobno kot sprememba ohišja popolnoma transformira uporabo najdražjega iPhona v ponudbi (seveda to v enaki ali podobni meri velja tudi za vse ostale petnajstice). Kabel USB-C (na obeh straneh), ki ga prilagajajo v škatli, se barvno ujema s telefonom. Vendar je primeren pretežno za polnjenje, saj ne omogoča hitrega prenosa podatkov.

Veliko za množice in nekaj tudi za puriste

Fotografija in video sta vedno doslej definirala model Pro in tokrat ni nič drugače. Kot lani je sicer razlika v primerjavi z »običajnima« iPhonoma tudi v procesorju, ki pa je poleg gole zmogljivosti odgovoren v prvi vrsti za obdelavo signala s tipal, kar na koncu pomeni »boljše« fotografije in video. Pri čemer je vsaj delno od vsakega posameznika odvisno, kaj pojmuje za boljše ali slabše. Tako fotografije kot posnetki so v zadnjih letih precej pridobili na ostrenju in živahnosti, kar imajo menda uporabniki radi in kar jim nudijo tudi drugi proizvajalci, toda nekoč je Apple prisegal na bolj naraven, »nepopravljen« izgled. Glede detajlov in dinamike so sicer tako fotografije kot videi tudi objektivno med boljšimi, nočni način daje dobre rezultate in hkrati pretežno ohranja vtis, da je bilo to zares fotografirano ponoči, vseeno pa je vse skupaj za moj okus nekoliko pretirano. Poglejte na primer valove ali listje na drevesih. Toda, da se fotografirati v načinu Pro Raw in po novem tudi snemati v načinu Log, kar pomeni posnetke brez vsakršne ostrine, kontrastov, barv in ostalih izboljšav, vendar z vsemi detajli in dinamičnim razponom ter osnovo za kasnejšo obdelavo. Tako lahko dobite točno tak videz, kot si ga želite, seveda s precej ukvarjanja. Večina bo pač fotografirala in snemala v samodejnem načinu in z rezultati skoraj zagotovo ne bo razočarana. Kot vedno me pri iPhonih navdušujejo enako barve in osvetlitev pri vseh treh objektivih, kar drugim proizvajalcem nikakor ne uspeva.

Po novem so teleobjektiv torej zamenjali za neke vrste periskopskega – svetloba se odbije od štirih prizm, preden pride do tipala – s petkratno optično povečavo (120 mm) namesto prejšnje trikratne. Pri glavnem objektivu, ki ima sicer goriščnico z vrednostjo 24 mm (preračunano na klasični format 35 mm), pa je mogoče enostavno izbirati tudi 28 mm ali 35 mm ter eno od teh vrednosti nastaviti za privzeto. Pri prvem, kot sem že namignil, ne vidim velike pridobitve v primerjavi s prejšnjim klasičnim teleobjektivom s trikratno povečavo. V praksi namreč 15 Pro s »staro« kamero pri petkratni vrednosti goriščnice izvrže skoraj enako dobre fotografije, pri trikratni seveda boljše in pri štirikratni tudi, ali pa vsaj primerljive. Kar malce sem bi šokiran nad temi rezultati. Predvsem nad tem, kako dober digitalni zum ima Apple pri teleobjektivu, medtem ko pri glavnem za dvakratno povečavo ali prej omenjene osnovne goriščnice ne počne ničesar posebnega, zgolj naredi izrez (»crop«). Petkratni zum je dober, toda rezultati s Pro-ja kažejo, da je tudi nepotreben. Še posebej zato, ker je več motivov takih, da pride prav krajši zum kot daljši. Pri 24, 28 ali 35 mm se na nivoju pik vidijo določene razlike, malo slabši detajli pri drugih dveh, toda celozaslonsko fotografije izpadejo enake, zato lahko mirne duše uporabljaš malo ožji pogled, če ti bolj ustreza. Strinjam se, da so objektivi v telefonih postali preširoki, veliko raje bi v vseh videl optičnih 28 mm ali celo ožjo goriščnico, za ultraširokega pa 20 ali morda 18 mm.

Še ena novost je privzeto shranjevanje fotografij jpg v 24-milijonski razločljivosti, pri čemer sistem vzame informacije o detajlih s celotnega, 48-milijonskega tipala, in barvne informacije iz filtra, ki je prilagojen za združevanje pik v gruče po štiri za 12-milijonske fotografije. Tudi so še vedno dostopne v nastavitvah (in za skoraj vse v povezavi s fotografiranjem in snemanjem je še naprej treba v glavne nastavitve, precej dol po različnih kategorijah, namesto da bi to našli neposredno v fotografski aplikaciji. Velike razlike med enimi in drugimi ni opaziti, znova kvečjemu v natančnem pregledovanju podrobnosti. Portrete, ki so še vedno zelo dobri, zdaj iPhone izdeluje le še z glavno in selfijevsko kamero, ne več z »zumom«, kar se mi zdi rahla škoda, res pa je petkratni že pretiran za ta namen. Ko prepozna kakšno bitje pa že privzeto shrani potrebne informacije, da je mogoče iz klasične fotografije tudi kasneje izvleči portretno z zabrisanim ozadjem.

Akcija?

Nakar pridemo do zelo izpostavljane novosti, nove akcijske tipke. Ideja je dobra, toda dalo bi se jo izvesti preprosto po vzoru Androida z dvakratnim pritiskom tipke za vklop, na levi strani pa bi ostalo prepoznavno in priljubljeno stikalo za utišanje, pri katerem se v vsakem trenutku lahko pogledal ali otipal, v katerem položaju je. Težava tipke je v tem, da jo je treba pritisniti in pogledati v »otok« za tako informacijo. Nastaviti jo je sicer mogoče za marsikaj, od odpiranja želene aplikacijo do zagona točno določenega opravila. Vendar zgolj za eno zadevo, ki je morda aktualna samo enkrat na dan. Razen za zagon fotoaparata, za kar pa že dolgo obstaja navidezna tipka na zaslonu in za kar bi lahko uporabili že omenjeni dvojni pritisk tipke za vklop (ali za znižanje glasnosti, tudi to uporabljajo nekateri androidni telefoni), ne vidim velike uporabnosti v predrugačeni tipki.

Apple iPhone 15 Pro Max
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Programska oprema
  • Cena
4.2

Naj kupim?

Če se oziraš za katerim od iPhonov in ti zahtevani znesek ne predstavlja težave, je 15 Pro Max moje prvo priporočilo. In četudi ni veliko izstopajočih tehnoloških novosti – je pa dosti ergonomskih in uporabnostnih –, to še naprej ostaja eden redkih v vseh vidikih izpiljenih pametnih telefonov. Vsi ostali, morda z izjemo Samsungove Ultre (in potencialno Xiaomijeve, ki pa je v naših krajih ne prodajajo), nekje potegnejo kratko.

O sistemu iOS ne bom kaj dosti razpredal. Veliko drugačen z letošnjo izdajo ni, ena od novosti je denimo možnost uporabe telefona kot uro ob postelji, za kar pa rabiš magnetni polnilnik na stojalu. Všeč mi je, da so ponudili klasičen vedno vklopljen zaslon, kajti lanski z zgolj zatemnjeno sliko zaklenjenega zaslona mi ni bil po godu. Ni pa mi všeč, da še naprej ni slovenščine in da po vseh teh letih obstoja (navsezadnje je operacijski sistem pri različici 17) še vedno ne morem prosto razporediti ikon in da jih sistem razmeče na x zaslonov, namesto da bi tiste, ki jih nočem imeti izpostavljenih, po androidovsko pospravil v predal (in razvrstil abecedno). Na iPhonih tako vedno iščem aplikacije kot otrok s preveč igračami.

Kot sem že večkrat poudaril, je iPhone 15 Pro Max postal tak, kakršnega sem si želel že pred leti. Malce hecno se je veseliti, da je proizvajalec po več letih je uvidel svoje zablode, a vendar bolje pozno kot nikoli. Kajti preostalo je bilo že prej v veliki večini dobro ali celo odlično, in to velja tudi tokrat. Za prehod na petkratni zum namesto trikratnega sicer ne vidim razloga in novi procesor očitno ni tako velika nadgradnja kot bi jo radi prikazali, toda znova so pripravili celovit in dodelan izdelek, ki je sicer drag, a na srečo malce manj kot predhodnik lansko leto.

HVALIMO:
  • Bistveno lažji in prijetnejši v roki
  • USB-C da povsem drugo dimenzijo uporabnosti
  • Veliko fotografskih in video zmožnosti
  • Lep in svetel zaslon
  • Odlične zmogljivosti
  • Še naprej eden najbolj izpiljenih telefonov na trgu
GRAJAMO:
  • Akcijska tipka ni nikakršna pridobitev
  • Foto-video nastavitve so še naprej na nepravem mestu
  • Počasno polnjenje
  • Nekateri so poročali o precejšnjem segrevanju (ki ga mi nismo občutili)
  • Petkratna optična povečava ne predstavlja velika napredka v primerjavi s prejšnjo digitalno
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja