Apple iPhone 11: Ni seksi, je pa najboljša izbira
Matjaž Ropret 11. oktobra 2019 ob 06:40

Apple je letos samo malo spremenil poimenovanje, pa mu je uspelo povsem obrniti percepcijo glede nove generacije telefonov. Medtem ko so lani iPhone XR skoraj vsi dojemali kot nekaj (precej) slabšega od modelov XS in XS Max, se letos marsikdo zanima za nakup modela iPhone 11. Pa ta ni nič drugega, kot malo izboljšani XR. Pa je tudi v praksi 11 »dovolj« ali je treba za »pravi« iPhone res kupiti 11 Pro (Max).

Če ne bi spremenili nič drugega pri imenu, je hvalevredna uporaba desetiškega številskega sistema namesto rimskih številk, ki so zadnji dve leti begale ljudi, in smo tako poslušali o »iksih« namesto deseticah. Seveda 11 ni 11., ampak 13. generacija jabolčnega telefona po vrsti, kot rečeno pa oblikovno skorajda ni razlike glede na XR. Na pogled samo izboklina za fotoaparat na zadnji strani, ki je zdaj precej obsežna in vsebuje dva objektiva, izdaja nov model. Ta dvignjeni del je skoraj enako velik kot pri Pro-ju, a z enim objektivom manj. Brez tega bi bil za oči in tudi na otip povsem enak kot XR, to pa je taktika, ki jo v Applu pravzaprav uporabljajo že od začetka. Najdlje so enak izgled uporabljali štiri generacije zapored, od 6 do 8. Tako je ogrodje znova aluminijasto, zadnja stran pa steklena, iz enega samega kosa, vključno s fotografsko izboklina. Občutek trdnosti je dober, še vedno se mi zdi zadeva morda malenkost predebela, a posledica tega je med drugim velika baterija, tako da se glede tega ne gre pritoževati. Lahko bi tudi zmanjšali robove okrog zaslona in morda zarezo, vendar je tudi to ostalo za prihodnje leto ali za kakšno kasnejšo generacijo. Razlika od lani pa je v poziciji jabolka, ki je zdaj bolj na sredini, in izginotju napisa iPhone.

Kot vedno pa skoraj slična zunanjost prikriva izboljšave v notranjosti, ki jih sploh ni tako malo in sploh ni vse v fotoaparatu, ki je najbolj izpostavljen in za katerega smo že pri testu 11 Pro videli, da prinaša precejšen napredek, še posebej ponoči, a spet ne tako huronskega, kot ga opisujejo nekateri.

Res pa je, da prav foto-video del prinaša največ novosti, tako strojnih kot programskih. Medtem ko je XR še vedno imel en sam objektiv (26 mm), je zdaj zraven še ultraširokokotni (15 mm). Teleobjektiv (52 mm), ki so ga uvedli pred dvema letoma z desetico, še naprej namenjajo samo liniji Pro. Oba objektiva imata novi tipali, spredaj pa so prav tako vgradili sodobnejše tipalo z več megapikami in nasploh boljšo kvaliteto. Tako so že selfiji na višjem nivoju, enako portretne fotografije (tiste z zamegljenim ozadjem), še bolj pa je napredoval video s sprednje kamere. Po novem je lahko tudi v 4K pri 60 sličicah na sekundo, a verjetno bo najboljša izbira 4K/30 z boljšo dinamiko. Kvaliteta verjetno prekaša katerikoli drug selfijevski video s telefona, kar je odlična novica za youtuberje, ki prisegajo na iPhone. Applovi pristaši pa bodo lahko hvalili ta izdelek, da je v nečem najboljši.  

Tudi glavna kamera je odlična za video. Kvaliteta je posnetkov je še napredovala glede na lani, kar glede na izboljšano strojno osnovo in zmogljivejši procesor ni presenetljivo, pri čemer pa daleč najboljše rezultate še vedno daje glavni objektiv. S širokega dobiš sliko z nekaj slabšimi podrobnostmi in malo bolj bledimi barvami, a še vedno dovolj dobro za marsikateri namen in skoraj zagotovo boljšo, kot jo zmore večina drugih telefonov s podobno goriščnico. Med snemanjem pa lahko po mili volji uporabljaš obe goriščnici in se tudi zvezno pomikaš med njima, a se je treba zavedati, da vmesne stopnje pomenijo slabšo sliko, ker ni po celotnem območju optičnega zuma.  

Pri fotografiji je napredek vsesplošen in iPhone se tudi tam po nekaj letih spet lahko brez kakršnih koli zadržkov primerja z najboljšimi. Še posebej je to opazno pri nočnih fotografijah, kjer se po novem samodejno vključi nočni način, spoznaš ga po okrogli ikoni z luno. Lahko spremeniš trajanje zajemanja informacij ali ga tudi izključiš, toda kadar opravi svoje, je tisto, kar se na koncu procesa prikaže na zaslonu, večinoma osupljivo. Saj ne, da nismo česa podobnega videli že kje drugje, toda Apple si je, kot že tolikokrat doslej, vzel čas za implementacijo nove tehnologije in jo že v prvem poskusu ponudil v dodelanem stanju. Kadar se nočni način ne prikaže in je svetlobe dovolj (ali pa je zgolj mračno), so fotografije prav tako odlične. Z dobrim dinamičnim razponom, detajli, lepimi in pravilnimi barvami. Glavna razlika, govorim o osrednjem objektivu, v primerjavi s prejšnjo generacijo se zdi v ostrini in barvnem prikazu, malo tudi v dinamiki, še posebej v protisvetlobi. Toda, kot sem dejal že v testu iPhone 11 Pro, so razlike vidne pri podrobnejšem ogledu, na prvi pogled niti ne.

Glavna pridobitev z dodatnim objektivom je seveda možnost fotografiranja velikih stavb ali česa drugega, kar zahteva čim širši kot objektiva. Te fotografije so kakovostno na zelo podobnem nivoju kot z glavnega tipala, kar je neobičajno, saj je pri večini telefonov kakovost ultraširokega pogleda precej slabša. Tu se nekaj optičnih slabosti pokaže ob strani, kjer ostrina pade, in v optičnem popačenju. Ultraširoki objektiv sicer telefon uporablja tudi za rezervo, ko uporabnik fotografira z glavnim objektivom. Tam v osrednjem pravokotniku vidi svoj motiv, za prosojnimi robovi pa je do konca zaslona na obeh straneh še tisto, kar bi zajel široki kot, in če gre pri glavnem motivu kaj narobe, mogoče nekaj manjka, lahko uporabnik s pritiskom na ukaz auto na fotografiji telefonu naroči »izdelavo« popravljene fotografije, ki iz informacij obeh tipal sestavi to, kar samo enemu objektivu ni uspelo. Treba pa je za to funkcionalnost imeti vključene novejše oblike zapisa. Kdor vztraja pri starih, s starejšimi predvajalniki in programi bolje združljivih zapisih fotografij in video posnetkov, se bo tej možnosti moral odpovedati. Portretni način tokrat deluje pri čemer koli, ne samo na ljudeh, kot je pri XR, in je precej dober.

Apple iPhone 11
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • PROGRAMSKA OPREMA IN DODATNE FUNKCIONALNOSTI
  • Cena
4.1
Naj kupim?
Kdor izbira med iPhoni, naj mu bo to referenčni model. Pa tudi nasploh z osnovno enajstico nikakor ne zgrešiš. Če je bil XR malce prekratek na določenih področjih, da bi res konkuriral najboljšim, zdaj tega zaostanka ni več.

Drug napredek v drobovju je nekoliko manj viden, a vseeno ni zanemarljiv. Mogoče se komu zdi, da hitrejšega procesorja niti ne potrebuje in da je že A12 ali celo A11 v iPhone X imel povsem zadostne zmogljivosti. Toda treba se je zavedati, da prav zmogljivejši procesor, tokrat imenovan A13 Bionic, omogoča vse tiste dodatne trike in pridobitve pri fotografiranju in snemanju videa, pa tudi pripomore pri marsičem drugem, kar ni samo poganjanje aplikacij ali iger. Glede slednjega sicer zadreg ni, pa še kakšno leto jih zagotovo ne bo, zaloge je ogromno. Pri modelu XR smo lahko prvič rekli, da je tudi energijske zaloge dovolj, saj je bila baterija blizu tega, da zdrži dva dni aktivne uporabe med dvema polnjenjema. Zdaj so porabo še optimizirali in dvignili kapaciteto baterije za približno pet odstotkov, tako da je avtonomije še malce več. Vzdržljivost je podobna kot pri 11 Pro in malenkost krajša kot pri 11 Pro Max. Ni pa nobene potrebe čakati, da rezerva povsem poide, kadarkoli vmes lahko telefon odložiš na brezžični polnilnik in imaš baterijo skoraj vedno povsem napolnjeno. Ker Apple pri modelu 11 še vedno prilaga (res) počasen petvatni polnilnik, je brezžično polnjenje (pri največ 7,5 W) celo boljša izbira. Razen, če uporabiš kakšen drug žični polnilnik, ki lahko zagotovi maksimalnih 15 W, kolikor telefon podpira.

Področje, kjer ni sprememb, je zaslon. Najcenejši od treh novincev je še naprej srednji glede velikosti ekrana in je zagotovo prava izbira za tiste, ki se jim 5,8 palcev zdi premalo, Max s 6,5-palčnim zaslonom pa vendarle predrag. Teh 6,1 palcev, kolikor je diagonala pri enajstici, je čisto dovolj. In resnici na ljubo glede tega, koliko vsebine je na zaslonu, ni kakšne pridobitve glede manjši iPhone, tudi zato, ker ima zaslon 11 Pro višjo ločljivost. Je pa površina večja in predvsem pri videu se to pozna. LCD je enak, še vedno ne premore polne visoke ločljivosti, a nič hudega. Slika je dovolj ostra in kakovost je na visokem nivoju. Prikaz je lep in dobro kalibriran, s tehnologijo True Tone tudi ohranja barvno pravilnost ne glede na osvetlitev prostora, še posebej pri beli, kar je ena od prednosti LCD-jev. Zagotovo pa bodo tisti, ki so navajeni zaslonov OLED, pogrešali res črno črno in tiste odlične kontraste. Tudi temni način, ki ga je uvedel iOS 13, na tem telefonu ne pride toliko do izraza in ne varčuje z baterijo, prej obratno. Za gledanje videa pa je 11 vseeno še malo boljši kot XR, ker so zvočnikom dodali algoritme Dolby Atmos, zaradi česar je zvok bolj poln in tudi glasnejši.

Kdor bo to lahko izkoristil, ima na voljo še podporo za najnovejši brezžični standard Wi-Fi 6, pa tudi pri povezovanju v omrežja LTE iPhone 11 podpira gigabitne hitrosti. Mislim, da odsotnosti 5G ne bo nihče pogrešal, niti čez dve ali tri leta, ko bodo ta omrežja dejansko delovala. Nekoliko boljša je tudi zaščita prodi vdoru vode. Nekaj o novostih v sistemu iOS 13 sem zapisal že v testu 11 Pro.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Pogosto test telefona z jabolkom na zadnji strani zaključim(o) s tarnanjem zaradi cene. Tokrat se lahko pritožujem zaradi preračuna iz dolarjev v evre in nato še klasičnega slovenskega pribitka. Toda razmerje med ceno in kvaliteto je pri tem izdelku v osnovi zelo dobro, pa tudi doplačilo za povečanje shrambe s 64 na 128 GB ni pretirano (50 evrov). To je mobilnik, ki ima pokrite vse ključne lastnosti, nima nobene večje slabosti, in je glede fotoaparata, zmogljivosti in trajanja baterije povsem v vrhu. V bistvu je tako dober, da se tristo evrov za zaslon OLED, teleobjektiv in malo več sloga pri iPhonu 11 Pro zdi kar malo pretiran pribitek.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja