Nekateri preprosto nočejo imeti ničesar potisnjenega globoko v ušesni kanal. Niti nežne silikonske konice, ki poskrbi za zvočno izolacijo. Odkrito povedano sem tudi sam že občutil srbečico, ko sem takšne čepke nosil dlje časa. Morda predolgo. To so glavni razlogi, zaradi katerih so zasnovali slušalke, pri katerih zvočni gonilnik »lebdi« tik nad vhodom v sluhovod. Takšna zasnova seveda zahteva drugačen način pritrditve in ne nudi nikakršne zvočne izolacije.

Za nekatere je to še pomembneje. Pomislite na tekača, ki posluša glasbo in hkrati sliši zvok motorja, ki se mu približuje od zadaj. Lagal bi, če bi trdil, da gre za popolno zasnovo. Komur veliko pomeni dušenje hrupa, naj nanje pozabi. Temu preprosto niso kos. Prav tako se ne izkažejo pri reprodukciji nizkih tonov. Krivec za oboje je odsotnost zvočne izolacije, ki je pogoj za učinkovito aktivno dušenje hrupa in globoke base. Ko razmišljate o slušalkah za vadbo, ne spreglejte podatka o vodoodpornosti. Za običajno vadbo zadostuje skladnost vsaj s standardom IPX4, za vodne športe pa IPX7.

Zadnje, kar si želite, je, da vam med tekom iz ušesa pade čepek in ga morate iskati. Če pade v travo, listje ali kaj podobnega, ni nujno, da ga boste našli. Običajni čepki, torej tisti, ki se zanašajo na obliko, prilagojeno uhlju, in silikonsko konico v sluhovodu, za vadbo na prostem niso najbolj primerni.

V nadaljevanju sem zbral nekaj modelov različnih cenovnih razredov, ki se mi zdijo s tega vidika najbolj zanimivi. So še drugi modeli, ki jih zlahka najdete v lokalnih ali tujih spletnih trgovinah že po krajšem iskanju.

Huawei FreeClip 2 in FreeArc

Huawei izdaja slušalke kot po tekočem traku. Lani je športnikom namenil model odprte zasnove FreeArc (80 €) z ušesnim lokom, ki poskrbi za stabilno nošenje. Če še tako opletate z glavo, zlepa ne padejo na tla. Vem, ker sem poskusil. Zvok je energičen, čeprav še vedno ne doseže globine najboljših klasičnih brezžičnih slušalk.

Huawei ima v ponudbi tudi FreeClip 2 (180 €). Nenavadna oblika, ki objame uhelj, sprva deluje kot oblikovalski poskus brez pravega smisla. Nato jih nekaj dni nosite in ugotovite, da so udobne ter dokaj stabilne. Stabilnost ni enaka kot pri modelu FreeArc, vendar je še vedno dovolj dobra, da jih med vadbo nosite z manj strahu. Nizki toni so manj izraziti, zvočne izolacije ni. V hrupnem okolju jih zato nima smisla uporabljati.

Suunto Spark, Wing 2 in Sonic

Suunto je športnikom namenil tri modele. Spark (149 €) so klasične slušalke z zvočnimi gonilniki, medtem ko Wing 2 (169 €) in Sonic (129 €) uporabljajo tehniko kostne prevodnosti. Zvok reproducirajo prek vibracij, ki se po kosteh lobanje širijo do notranjega ušesa.

Slušalke Spark uporabljajo odprto zasnovo in ušesni lok, ki jih drži na mestu. Namenjene so športnikom, katerim udobje, stabilnost in zaznavanje okolice pomenijo več kot kakovost zvoka. Kljub temu je zvok kakovostnejši kot pri modelih Sonic in Wing 2.

Pri slednjih sta ušesna loka povezana z naglavnim trakom, ki dodatno izboljša stabilnost, zaradi kostne prevodnosti pa so uporabne tudi med plavanjem. Seveda ob upoštevanju omejitev te tehnike. Zvok nikoli ni tako poln kot pri klasičnih slušalkah, kar je najbolj opazno pri skladbah z izrazitimi nizkimi toni. Model Wing 2 dodaja sodobnejši videz in dodatno baterijo. Zaradi nje je primernejši za daljše aktivnosti na območjih, kjer ni običajnih možnosti polnjenja.

Shokz OpenFit Air in Shokz OpenRun Pro 2

Shokz OpenFit Air (145 €) in OpenRun Pro 2 (295 €) kažeta dva različna pristopa k isti težavi. OpenFit Air stavi na udobje in klasične zvočne gonilnike. Slušalke počivajo ob ušesu in ne v njem, zaradi česar po nekaj urah pogosto skoraj pozabite nanje. Zvok je za odprto zasnovo razmeroma bogat, vendar pričakovano ne doseže ravni običajnih ušesnih čepkov.

OpenRun Pro 2 predstavlja vrh Shokzove ponudbe s kombinacijo zvočnih gonilnikov in kostne prevodnosti. V primerjavi s starejšimi generacijami so nizki toni izrazitejši, zvok pa nasploh prepričljivejši. Kljub temu ostaja dejstvo, da kostna prevodnost ni čarovnija. Pri zahtevnejši glasbi še vedno zmanjka globine in dinamike.

Bose Ultra Open Earbuds

Podobne so že omenjenim slušalkam FreeClip 2, le da so vsaj na videz bolj robustne. Oblika modela Ultra Open Earbuds (300 €) spominja na uhane ali sponke, ki se oprimejo uhlja, zato jih marsikdo sprva pogleda s skepso. Nato jih nadene in hitro ugotovi, da sodijo med najudobnejše slušalke odprte zasnove.

Njihova največja prednost je, da jih brez težav nosite ves dan. Bose je hkrati uspel doseči nekaj, kar odprtim slušalkam pogosto ne uspe. Zvok je presenetljivo poln in dinamičen. Nizki toni imajo več teže kot pri večini tekmecev, glasba pa ne zveni tako tanko, kot smo tega vajeni pri slušalkah običajne zasnove.

Omenjene slušalke so tehnično dovršene, vendar ne spreminjajo pravil igre. Kdor razume omejitve odprte zasnovo in mu je varnost med športom pomembnejša od absolutne kakovosti zvoka, bo z njimi zadovoljen. Kdor pričakuje izkušnjo, primerljivo z dobrimi ušesnimi slušalkami, pa bo ostal nekoliko razočaran.

Naslovno fotografijo je »posnela« umetna inteligenca.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Če nočete ničesar tlačiti v sluhovod ali se bojite izgube appeared first on Tehnozvezdje.

Suunto Run je po Huaweievem GT Runnerju že druga športno-pametna ura, ki so jo namenili ozkemu krogu zelo specializiranih rekreativcev. Pašček, velikost in teža, funkcionalnosti in predvsem analitika so prilagojeni tekačem raznolikih profilov, vse tja do načina za beleženje maratona.

Do neke mere spominja na Race S, manjšo izvedbo modela Race, ki sem ga testiral pred leti, vendar je podobnost le navidezna. Za Run so razvili novo programsko in strojno zasnovo. Enak je praktično samo satelitski sprejemnik.

V izogib kakršni koli nejasnosti. Spremlja srčni utrip, nasičenost kisika v krvi, šteje korake in porabljene kalorije izven beleženja ter meri dolžino spanja, vendar je to daleč od zdravstvenih funkcij, s katerimi so založene dražje naprave. Podobno je s pametnimi funkcijami. Dobiš obvestila in dovoljeno ti je poslušanje glasbe, ki je shranjena v pomnilniku ure. A tudi to je bolj ali manj vse. Suunto Run je v prvi vrsti »naprava« za beleženje športa s pripombo, da ne pretirava. Ne podpira sto in več načinov, temveč njih 32, ki jih daleč najpogosteje izberemo! Če želite več, potem boste morali poseči po dražji uri!

Odlična lega na zapestju

Svetel AMOLED zaslon je brez težav berljiv na prostem. Kljub dejstvu, da ima za dlako manjši premer od večjih Suunto modelov, nisem dobil občutka, da bi, ko je informacij veliko, bile te slabše razumljive ob upoštevanju, da moj vid ni več »20/20«. Še bolj vam bo všeč stabilnost ure na zapestju. Njena nizka teža poskrbi, da ne moti, in dober tkani pašček z ježki, da je vedno primerno zategnjena. Run je pač ena od sicer le peščice ur, ki ti, ko med tekom mahaš z rokami, ne dajo občutka, da bi raje šle svojo »pot«. Ne čisto, ampak skoraj že postane naravni »prirastek« zapestja.

Malo manj je navdušil predal za polnjenje. Brezžičnega polnjenja ni, zato tok teče preko štirih kovinskih področju na oboku dna ure. Že tako se moraš navaditi, da jo pravilno postaviš nanj, kajti vgrajeni magneti nudijo občutno premalo »privleka«. Dol sam od sebe predal ne bo padel, a ga zlahka zavrtiš v položaj, kjer »pini« niso poravnani s kontakti ure. Verjetno se prej ali slej na to navadiš, vendar res škoda, da se niso odločili za boljši način polnjenja.

Uradni podatki o avtonomiji so eno in praksa nekaj popolnoma drugega. Glede na moje izkušnje brez težav zdrži sedem dni, če ne pretiravaš z beleženjem. Recimo, da ne tečeš več ur vsak dan. V tem primeru boste hitreje prisiljeni iskati predal za polnjenje. Dejstvo je, da ima Run od vseh Suuntovih ur najkrajši obljubljeni čas neprekinjenega beleženja. Manjše mere in predvsem masa se morajo nekje poznati!

Kako natančne so meritve?

Ocenjevanje natančnosti merjenja srčnega utripa in satelitskega sprejemnika je vedno do neke mere nehvaležno, saj je oboje pogosto odvisno od spremenljivk, na katere ura nima vpliva. Edina smiselna primerjava zabeleženih sledi je, če beležiš večkrat na isti trasi z različnimi urami. Meritve Runa sem primerjal z meritvami Runnerja ter za referenco dodal še modela Suunto Vertical 2. Vse tri so večkrat zabeležile zelo podobno dolžino teka, slabe 7,9 kilometra, na prvi pogled pa so ravno tako usklajene poti po obliki in spremembah smeri. Da zabeležke niso v piko enake, razkrije povečava. Nobena ni ves čas »prilepljena« na pot, vedno so določena odstopanja levo ali desno, a razlike niso velike. Le meter ali dva, zaradi česar sem prepričan, da natančnost Runa ne odstopa od natančnosti dražjih modelov.

Podobno je z natančnostjo srčnega utripa. Grafi omenjenih ur izkažejo zelo podobno sliko teka. Optično tipalo srčnega utripa je novo in od tu izvira njegovo opazno boljše delovanje v primerjavi z nekaterimi starejšimi modeli Suunta. Se pa še vedno zgodi, da očitek na začetku teka kratkotrajno lahko pokaže previsoko vrednost. Posebej tu velja omeniti, da je za pravilno merjenje nujno, da upoštevate pravila namestitve ure na zapestju.

Dejal sem, da je ura prilagojena tekačem, in od tu nekatere posebnosti. Poleg maratonskega načina, ki je sposoben napovedati predviden prihod v cilj, najdete še način teka po tekaški stezi (Track mode) na stadionu. Značilno je, da v realnem času popravlja tipične napake v satelitskem sledenju, ki tedaj nastanejo. Med drugim na seznamu najdeš način za tek po brezpotju. Ta je v primerjavi z načinom na urah Vertical 2 ali Race 2 ni enako zmogljiv, saj Run ne podpira zemljevidov.

Po vsakem teku te pričaka podrobna analiza z običajnimi in podatki na višji ravni. Nedvoumno so uporabni, a hkrati kompleksni in temu primerno manj razumljivi začetnikom. Splača se jih »preštudirati«, saj ponudijo podrobnejši vpogled v telesno pripravljenost in tehniko teka. Po zaključku teka ura približno tri minute spremlja umirjanje srčnega utripa, kar je še en pomemben podatek. Ravno tako velja preizkusiti tudi trening programe, ki vas vodijo do želenega cilja.

HVALIMO:

• Odlična stabilnost na zapestju
• Številni tekaški načini
• Nadvse dostopna cena
• Natančnost satelitskega sprejemnika
• Funkcija oblikovanja lastne številčnice

GRAJAMO:

• Ni podpore za zemljevide brez povezave
• Ne podpira brezstičnega plačevanja
• Ne najbolj domišljen pladenj za polnjenje
• Ne najboljše spremljanje spanja

The post Suunto Run: Ohranili so ključne funkcije, ki jih tekač dejansko uporablja appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav to še zdaleč ne pomeni, da je stari model preko noči zastarel, strojne nadgradnje, menda naj bi vgradili hitrejši procesor, puščajo več prostora za kasnejše nadgradnje programske opreme. Kjer je Suunto v preteklosti zaostajal za tekmeci, v prvi vrsti za Garminom. Bistveno pa bi skoraj pozabil. Vem, da so okusi in potrebe različne. A če bi moral na podlagi estetike izbrati en njihov model, potem je v mojem umu zmagovalka Race 2. Prijetna je na pogled in ima vse, kar od tovrstne ure pričakujem. Z izjemo brezstičnega plačevanja, ki nikakor ne najde poti do Suuntovih ur!

Večji in bolj svetel zaslon

Medtem ko pri Verticalu takoj začutiš, kam pes taco moli, saj ne skriva, da je estetika usmerjena v športno uporabo, je Raceva bolj vsestranska in uravnotežena. Če se ravno ne odločiš za pašček kričečih barv, jo lahko nosiš ves čas in v vseh priložnostih. Kar ni nekaj, v čemer so Suuntove ure do zdaj blestele, in je sprememba miselnosti oblikovalcev, ki so vsaj do zdaj večinoma na svet gledali iz športne perspektive. V tej smeri je treba iskati razlog, da so opazno stanjšali ohišje. Kar sicer ni vplivalo na avtonomijo. Nasprotno, to so celo podaljšali. Obenem Race 2 ostaja velika ura, kar nekoliko omeji uporabnost na ožjih ženskih zapestjih. Vsaj dokler Suunto ne bo ponudil manjšega modela Race S 2. Pričakujem, da se bo to zgodilo enkrat prihodnje leto.

Kljub prijetnemu minimalističnemu oblikovanju ohišja pa bolj kot to izstopa zaslon. V primerjavi s predhodnikom so premer povečali za skoraj dva milimetra brez povečanja ohišja. To pomeni, da je vrzel do roba zdaj ožja. Ločljivost je ostala enaka, kot tudi živahne barve. Le najvišjo točkovno svetilnost so podvojili za izboljšano čitljivost zaslona na prostem. Čeprav se bo s tem marsikdo strinjal, že do zdaj zaradi zaslonske tehnologije AMOLED ni bilo večjih težav. Pomembneje se mi zdi, da je zdaj tipa LTPO, kar je verjetno eden od razlogov, da kljub tanjšemu ohišju avtonomija ni okrnjena.

Razumljivo, odzivno okolje in odlična avtonomija

Ni odveč, če je estetika ure primerna, vendar je ne kupuješ zaradi lepote. Izjeme vsekakor potrjujejo pravilo. Suunto ima svojo vizijo, kako naj izgleda uporabniški vmesnik, a ko se nanj navadiš, se izkaže za dovolj intuitivnega. Za upravljanje imaš na voljo na dotik občutljiv zaslon, dve bočni tipki in še vrtečo krono. Ta ni odveč, a bom brutalno iskren: ne vem, če sem jo sploh kdaj uporabil.

Nedvomno je ena od prednosti športnih ur Suunto avtonomija baterije. Nikoli se ne bom in ne vem, zakaj bi se moral sprijazniti s polnjenjem vsak ali v najboljšem primeru na nekaj dni. Naj Apple in Samsung govorita karkoli hočeta. Ura, s katero občasno beležiš običajno dolgo in pogosto vadbo, spremljaš zdravstvene podatke ter na njej dobivaš sporočila s telefona (odgovarjanje na sporočila z uro ni podprto), mora brez težav delovati cel teden. Suunto Race 2 to brez težav zagotovi. Veliko v tej smeri pove, da je ura beleženje teka baterijo olajšala za dobra dva odstotka v temperaturnih razmerah, ki niso bile najboljše.

Po novem Suunto dovoli, da z uro seznanite več zunanjih tipal, na primer dva traka za merjenje srčnega utripa in dva merilnika moči (za vsako kolo po enega). Sočasno je z uro povezan samo en, a je to napredek, ki poenostavi uporabo. .

Vse izhaja iz usmerjenosti na šport in rekreacijo

Bistvo tokratne nadgradnje je zamenjava tipala srčnega utripa z novejšim in natančnejšim po zaslugi številčnosti in drugače organiziranih optičnih elementov. Enako tipalo so vgradili v model Vertical 2, s čimer želi Suunto odpraviti kritike glede slabšega spremljanja srčnega utripa, posebej med intenzivnejšo dejavnostjo, ko je srčni utrip visok. Čisto brez težav sicer ni šlo. Vsakič znova ugotavljam, da potrebujem nekaj časa za spoznavanje z novo uro. Najprej sem se držal načela, da pašček ne sme biti preveč zategnjen, a sem ga kaj kmalu zategnil bolj na trdo, da je bil odčitek srčnega utripa bližje pravemu in ne previsok. Na splošno lahko zlahka rečem, da je delovanje optičnega tipala znotraj pričakovane natančnosti in dovolj dobro za večino.

Zasledil sem, da naj bi bilo določanje položaja s satelitskim sprejemnikom slabše od osnovnega modela Race in Verticala 2. Sam kakšnih večjih razlik nisem opazil, a če so, so zelo verjetno posledica programske opreme. V dvopasovni sprejemnik naj ne bi posegali. Race 2 in Vertical 2 sta tekaško stezo izmerila konsistentno, le da je prva pokazala približno 40 metrov manj. Kar je na osmih kilometrih znotraj pričakovane napake. Nobena od ur, ki sem jih testiral letos, me ni »prilepila« na gozdno pot. Vedno je bilo manjše odstopanje levo in desno, le da so zdaj manjša in je oblika steze pravilnejša z manj sekanjem ovinkov in podobnega.

Ura ponudi cel kup podatkov o dejavnosti in splošnem počutju. Ker je spanje pomembno, so to funkcijo dodali že pred časom. Zagotovi tisto, kar pravzaprav najbolj potrebuješ. Faze spanja, kdaj zaspiš in število nočnih kolovratenj do stranišča ali nepotrebnega prebujanja. Enako velja za spremenljivost srčnega utripa (HRV), nasičenost kisika v krvi, v mojem primeru s celim kupom s tekom povezanih analiz (vseh niti ne razumem) in oceno sposobnosti absorpcije kisika (VO2MAX). Pri tem kazalniku imam nekaj pomislekov, čeprav je jasno, da ura poda oceno, ne analitično točne meritve. Zanimivo je naslednje. Ponovno govorim o konsistentnosti podatkov znotraj znamke ure, le da so Huawei ure podale oceno med 31 in 35, Suuntove, pridružila se jim je še Samsungova Watch 8, pa med 41 in 45. Dobro vprašanje je, kateri verjeti?

Najprej se osredotočimo znotraj Suuntove ponudbe z dobršno mero subjektivnosti. Vertical sicer nudi nekaj več vadbenih analiz in rahlo daljšo avtonomijo baterije, a je estetika Race 2 na višji ravni. Kot takšna je primerna za vse priložnosti in obenem še vedno nudi natančno beleženje vadbe, kar je glavni razlog kupovanja športnih ur. Kaj pa izven ponudbe finskega podjetja? Na segmentu športnih ur se splača preveriti še ponudbo Garmina ter na strani telefonskih znamk Huaweia. Drugih pa ne bi metal v isti koš.

HVALIMO:

• Vrteča krona (če se navadiš nanjo)
• Perfekten zaslon OLED
• Avtonomija baterije
• Natančnost večine meritev
• Vgrajeni zemljevidi (prenos na uro za enkrat samo brezžičen)
• Natančnejše merjenje srčnega utripa

GRAJAMO:

• Manj zdravstvenih in pametnih funkcij (glavne seveda podpira)
• Na uri ni mogoče hraniti skladb
• Ne omogoča brezstičnega plačevanja

The post Suunto Race 2: Že tako dobro uro so še malo izboljšali! appeared first on Tehnozvezdje.

Marsikdo je prepričan, da mora ura razdaljo izmeriti do pičice natančno. Žal ni tako preprosto. Vsak sistem ima vgrajeno napako in satelitski navigacijski sistemi niso nikakršna izjema. Ta v kombinaciji z razmerami na terenu, ki motijo sprejem radijskih valov, vpliva na natančnost izračuna dolžine poti. Novejše ure z dvopasovnim satelitskim sprejemnikom natančneje približajo pot, zarisano na zemljevidih. Ker ne vemo, kako natančno so vnesene, je pomembno, da sta obliki poti čim bolj enaki in da tista, ki jo začrta ura, ne cikcaka sem ter tja ali levo in desno. To ter »navidezna« sekanja ovinkov kajpak vpliva na končni izračun razdalje. Zdaj pa h konkretnim izračunom.

Opravil sem triintrideset tekov z devetimi oziroma desetimi modeli, če manjšo Xiaomi S4 z 41-milimetrskim ohišjem šteješ za samostojnega. Tri meritve sem izločil, ker so bila odstopanja previsoka. Huawei Watch Fit 4 Pro je izmerila občutno predolgo razdaljo, Xiaomi S4 pa dvakrat prekratko. Ostalo je trideset meritev, v intervalu med 190 metri nad in 120 metri pod povprečno vrednostjo 7,9 kilometra. To na grobo pomeni, da je napaka izmerjene razdalje v najslabšem primeru med 2,5 in 1,5 odstotka, kar je povsem v okvirju pričakovanj.

Poglejmo še odstopanja posameznih modelov:

• Xiaomi S4 (vključno z 41-milimetrsko izvedbo, dva teka): najmanj 7,78, največ 7,86 km, razlika 80 m.
• Suunto Vector 2 (2 teka): najmanj 7,92, največ 7,93 km, razlika 10 m.
• Suunto Vector (6 tekov): najmanj 7,88, največ 7,92 km, razlika 40 m.
• Suunto Race 2 (2 teka): najmanj 7,92, največ 7,88 km.
• Samsung Watch 8 (4 teki): najmanj 7,97, največ 8,09 km, razlika 120 m.
• Huawei Watch GT 6 Pro (3 teki): najmanj 7,87, največ 7,89 km, razlika 20 m.
• Huawei Watch GT 5 Pro (6 tekov): najmanj 7,83, največ 7,94 km, razlika 110 m.
• Huawei Watch Fit 4 Pro (3 teki): najmanj 7,84, največ 7,89 km, razlika 50 m.
• Huawei Watch Ultimate (2 teka): najmanj 7,87, največ 7,88 km, razlika 10 m.

Razvidno je, da vseh ur nisem imel enako dolgo, pa tudi več kot dveh naenkrat nisem imel na zapestju. Upoštevaj tudi, da čeprav je 120 metrov veliko, je na slabih osmih kilometrih zanemarljivo in da razlika desetih metrov še ne pomeni, da je ta ura najbolj natančna! Prepričan sem, da bi bilo ob večjem številu ponovitev v različnih vremenskih razmerah, temperaturah in letnih časih odstopanja zelo podobna.

Vse novejše ure z dvopasovnim satelitskim sprejemnikom torej malo »lažejo«, vendar je laganje znotraj spremenljivega intervala napak. Sto metrov gor ali dol, po osmih kilometrih teka po gozdu, mi ne pomeni prav ničesar.  

The post Koliko lažejo ure pri merjenju razdalj? appeared first on Tehnozvezdje.

Prenova najboljše »finske« športne ure ni bila sama sebi namen, kakor to počne večina izdelovalcev, ki iz nekega ne najbolj pametnega razloga menijo, da morajo vsako leto predstaviti novosti, temveč odgovor na izražene potrebe. Vgradili so svetel zaslon OLED živahnih barv in prenovljeno optično tipalo, zravnali dno ure, da se lepše prilega zapestju, ter dodali tri sijalke na robu za osvetlitev in svetlobno signaliziranje. Ne gre za nepomembni dodatek, kajti obstajajo primeri, ko svetloba pride še kako prav.

Vertical 2 se na videz ne razlikuje prav dosti od predhodnice. Ohranja ohišje iz nadvse vzdržljivega kompozitnega materiala ali delno titana in oblikovanje, po zaslugi katerega je športna ura uporabna tudi izven časa, namenjenega športnim dejavnostim. Obenem je ponudba dovolj raznolika, da najdeš najbolj primerno kombinacijo barv in materialov. Črna (all black), ki sem jo dobil na test, velja za najbolj univerzalno, meni je bolj všeč izvedba z belim, a ni dvoma, da bosta tudi z zelenim in oranžnim našli zagovornike. Okusi so pač različni.

Kaj je tokrat novega?

Nič ni narobe z zaslonom originalnega Verticala. A ko nekdo ponudi boljše lastnosti, ne da bi vplivale na avtonomijo baterije, je jasno, za kateri model se bom odločil. Živahnejše barve imajo dvojno vlogo. Poleg vizualne všečnosti v povezavi z večjo ločljivostjo in svetilnostjo izboljšajo čitljivost na prostem v vseh svetlobnih razmerah, tudi ko je temno ali je zaslon obsijan s sončnimi žarki. Razlika je očitna in hitro opazna, ter lahko potrdim, da sem želene podatke celo med tekom dojel že z bežnim pogledom. Kaj naj rečem, razen tega, da je »perfekten«.

Ravno tako pomembna je druga nadgradnja, čeprav manj opazna. Zamenjali so tipalo srčnega utripa, ki ima šest virov in štiri sprejemnike svetlobe, ter zravnali izboklino, v katero je bilo vgrajeno staro. Ura lepše in stabilnejše »leži« na zapestju. Vse to pa vpliva na natančnejše merjenje srčnega utripa, nasičenosti kisika v krvi in povezanih kazalnikov, ki pride do izraza predvsem, ko je več motečih dejavnikov. Tipično, ko vadimo zaradi intenzivnejših premikov ure, temperaturnih razmer in podobnega.

Eni boste dejali, da je Suunto končno vgradil sijalke. Natančneje eno rdečo in dve beli. Za marsikaj so uporabne. Ne ravno v vlogi zamenjave za naglavno svetilko, a toliko bolj za nemoteče iskanje stvari ponoči in kot klic v sili, kjer sta še posebej uporabna beli vzorec utripanja, ki signalizira Morsejev SOS, ali preprost rdeči, za katerega ni dvoma, kaj želimo sporočiti. Sijalko vklopiš z daljšim pritiskom na zgornji desni gumb, ki skrbi še za izbiro načina delovanja. Le kadar je delujoč športni program, jo boš moral poiskati med nnastavitvami.

Izboljšav v primerjavi z »enko« je pravzaprav še nekaj, le da so manj opazne. Hitrejši procesor izboljša odzivnost menijskega sistema, medtem ko velik pomnilnik pripravlja teren za prihodnje nadgradnje programske opreme. Zaenkrat na primer ni mogoče nanj prenesti glasbenih datotek in jih predvajati na povezanih slušalkah. Ravno tako več prostora pomeni, da imaš lahko na uri nameščenih veliko zemljevidov! Kdor pogosto potuje po svetu, bo nadgradnjo znal ceniti.

Nadgradnje niso pokvarile odlične avtonomije!

Sprememba zaslona ni vplivala na avtonomijo, ki prekaša podobno zmogljive športne ure, da pametnih ur niti ne omenjam. Do 65 ur beleženja z najvišjo natančnostjo vseh sistemov doseže redkokatera, hkrati pa pomeni, da za Vertical 2 nobena športna prireditev ne predstavlja težave. Zlahka celo zabeleži vikend naskok na Triglav, kar ljubiteljem pohodništva v razumljivejši luči prikaže moč vgrajene baterije. Vrag se skriva v podrobnosti, tokrat v besedici »do«. Dejanska vzdržljivost je pogosto odvisna od razmer, med njimi je na prvem mestu temperatura okolice, a vseeno zlahka potrdim, da padec napolnjenosti po uri beleženja teka po gozdu ni nikdar presegel dveh odstotkov.

Suunto je obenem bolje zasnoval pladenj za polnjenje. Magneti zdaj uro močneje držijo na ravno pravšnjem mestu, zato skoraj ni možnosti, da bi jo poveznil nanj narobe in se baterija ne bi polnila. Malce me je zmotilo zgolj dejstvo, da se niso odločili za brezžično polnjenje. Razumem slabosti tega pristopa, a po drugi strani ima prednost v tem, da bi lahko baterijo polnil na univerzalnih brezžičnih polnilnikih.

Korektno in natančno upravljanje

Za upravljanje so na voljo trije gumbi, vsi na desnem boku ter na dotik občutljiv zaslon, ki je izklopljen, ko poteka beleženje, v izogib neželenim dotikom. Tu razlik ni, kakor tudi ne v zasnovi menijev. Nima smisla iti v podrobnosti, saj minimalistična zasnova in preglednost omogočata, da se nanj hitro navadiš. Z novim zaslonom bolj do izraza pridejo digitalne številčnice. Nova in obenem privzeta na jasen način prikaže vse podatke, ki jih pričakujem, da jih ura pokaže, kadar ni v režimu beleženja. Hkrati je poskrbljeno tudi za prikaz obvestil s telefona, le da nanje ni mogoče odgovarjati. Še ena od tistih zadev, ki jih bodo zlahka uvedli preko nadgradnje programske opreme.

Ni skrivnost, da se Suunto poleg osredotočenosti na rekreativce in športnike nagiba k minimalističnemu pristopu do stalnega merjenja gibanja in telesnih kazalnikov, ki so vedno sinhronizirani z aplikacijo na telefonu. Vertical 2 nudi vse glavne metrike, ki jih pričakujem, le kakšna od teh zabeleži manj podatkov od konkurenčnih naprav. Kar je daleč od tega, da bi bilo slabo, kajti marsikdo se v preobilju podatkov hitro izgubi, zato je zanj pomembneje, da so mu na voljo bistvene. Na primer analiza spanja s prikazom faz spanja in oceno kakovosti.

Težko uporabiš vse, kar nudi!

Preko 100 športnih načinov ni malo. Marsikateri od teh so bolj »osnovni«, a najbolj uporabljeni, mednje sodijo tek, kolesarjenje, pohodništvo in na primer plavanje, postrežejo z milo rečeno »goro« raznolikih in uporabnih podatkov. To je razumljivo, kajti to je prednost, ki se je Suunto še kako zaveda. Poleg analize dosežkov ura nudi še napovedi na podlagi prejšnjih dosežkov, kjer velja preprosto načelo. Več dejavnosti boš opravil, bolj natančne bodo ocene časa, na primer teka na želeno razdaljo, in absorpcije kisika (VO₂max).

Že pred časom je Suunto v svoje ure vgradil dvopasovni satelitski sprejemnik, ki mu v želji po daljši avtonomiji na račun natančnosti zapoveš, naj deluje le v enem pasu oziroma mu celo podaljšaš vzorčenje položaja. Tukaj nimam pripomb. Ura mi je v več ponovitvah teka vedno ponudila zelo podobno dolžino poti in zabeležke poti na zemljevidu. Obenem pridejo prav preneseni zemljevidi, ki preprečujejo, da bi se izgubil. Če želiš, potem lahko preneseš poti drugih, le da si v tem primeru omejen na okoli deset, ki so stalno na pomnilniku.

Z uro Vertical 2 je za Suunto zaključena ena doba in se začne druga. Odločili so se, da zaslonov z majhno porabo, kjer ima vsaka pika manjši pomnilnik (MIP), ne bodo več uporabljali. To so naredili na najboljši možni način. Vgradili so z naskokom boljši zaslon, ne da bi to vplivalo na avtonomijo baterije, ki je še vedno odlična. Ne samo, da je videz številčnice zdaj lepši, tudi čitljivost med vadbo je neprimerljiva.

HVALIMO:

• Uporaba zemljevidov brez povezave v internet
• Izredna avtonomija baterije
• Natančnost in celovitost športnih programov
• Dvopasovni satelitski sprejemnik
• Kakovostni materiali in robustna izdelava
• Perfekten zaslon

GRAJAMO:

• Ni brezstičnega plačevanja
• Za marsikoga visoka cena
• Ne podpira slovenskega jezika

The post Suunto Vertical 2: Z zamenjavo zaslona so zadeli »JACKPOT«! appeared first on Tehnozvezdje.

Očitali so mi, da nisem dojel »filozofije« finskega podjetja, ko sem pisal o športni uri Suunto 9 Peak Pro ter omenil, kaj me pri njej moti. Zdaj so marsikaj od tega popravili in naredili uro, ki mi je neskončno bolj všeč in je obenem ravno tako bolj uporabna. Če sem odkrit, ji manjka zgolj ena od zadev, ki jih od pametne ure vse pogosteje pričakujemo. Plačevanje. Ker tega ni mogoče tako preprosto dodati kot nekatere druge na programski opremi temelječe funkcije, se bo treba sprijazniti. Ne bo težko, kajti v večini ostalega prepriča celo najbolj zahtevne.

Čeprav naj bi jo Suunto namenil tekačem, se mi zdi čisto v redu univerzalna športna ura, ki se je nihče pri zdravi pametni ne bi branil. Sploh, ker so prej dokaj minimalistični videz ur z oznako »peak« ravno prav nališpali, da je v mojih očeh postala bolj moška in predvsem robustnejša. Obenem je Suunto dojel, da z Garminom še ne more tekmovati v bogastvu funkcij, a lahko v agresivni cenovni politiki. Cena je na prvi pogled za nekoga visoka, toda ko jo pogledaš skozi prizmo zmogljivosti in kakovosti izdelave, postane veliko bolj sprejemljiva. Če bodo, kot je bilo običaj do zdaj, občasno nudili bolj ali manj visoke akcijske popuste, bo še dodatno pridobila vrednost. 

Vrteča krona je odličen dodatek

Dva izvedbi sta. Obema sta skupni safirno steklo in ojačani polimer, medtem ko se razlikujeta v okvirju, ki je iz nerjavečega jekla ali titana. Videza to ne kazi, kakor tudi ne vpliva na vgrajene komponente. Ko smo nekako že navajani večino upravljana poteka preko na dotik občutljivega zaslona in s tremi gumbi na desnem robu gledano od zgoraj. Prvič je Suunto vgradil vrtečo krono, ki izboljša udobje upravljanja, sploh v primerih, ko »dotik« ni na voljo. Recimo med plavanje ali potapljanjem.

Čeprav je Suunto Race razmeroma velika, je udobna za nošenje in se po zaslugi udobnega silikonskega paščka lepo »usede« na zapestje. Dokler imamo v mislih običajno velike obsege, predvsem moških uporabnikov. Tu je na mesti manjša kritika. Suunto ne razmišlja o dveh velikostih, da bi potešene še predstavnice nežnejšega spola. Kljub temu da bi v tem primeru imela manjša ura verjetno manjšo avtonomijo, uspehi drugih izdelovalcev kažejo, da takšen pristop ni čisto neutemeljen.

Bistvena razlika v primerjavi z dosedanjimi finskimi športnimi urami, je odločitev za zaslon Amoled. Lagal bi, če bi dejal, da je uporabljen prvič. Pred leti so ga vgradili v model Suunto 7, toda ker se je sodelovanje z Googlom izkazalo za slepo vejo evolucije (vsaj za nekaj časa), je praktično vseeno, če se spet navdušujemo nad njim. Zaradi več razlogov je odločitev pomembna. Večja je razločljivost, kar razširi možnosti snovanja digitalnih številčnic, katerih je za enkrat še razmeroma malo. Zaslon je obenem čitljiv ponoči in dovolj svetel tudi za uporabo na prostem. A najbolj pomembna je varčnost, saj drugače ne bi mogli nuditi tolikšne avtonomije, kot jo nudijo. Pri čemer je pomembno upoštevati, da odločitev za vedno prižgan zaslon, namesto prižiganja zaslona, ko ura zazna premik roke navzgor, poveča porabo in zmanjša avtonomijo.

Okolje takšno, kot je bilo (in kot ste ga nekateri vajeni)

Suunto ni spreminjal uporabniškega vmesnika. Zakaj bi ga, ko so nanj zavedni uporabniki navajeni? Seveda to drži. Vendar! Obenem postaja jasno, da želijo razširi krog uporabnikov. Zanje pa bo moral prilagoditi uporabniški vmesnik, da bo preglednejši in predvsem bolj dojemljiv. Da vsakdo v trenutku razume, kje se skriva katera nastavitev ali katera funkcija in kaj je treba pritisniti. Vrteča krona je vsekakor dober začetek, ki ji bo morala prej ali slej slediti še programska oprema. Naj mi dolgoletni ponosni lastniki ur Suunto oprostijo in naj me razumejo, kajti dobro vem, da je njim vmesnik kristalno jasen. Ravno tako bi si želel več številčnic, ki bi bolje izkoristile danosti res odličnega zaslona.

Res ne razumem, zakaj je treba nekatere ure polniti vsak mili dan

Razumem, da imate nekateri več potreb in se vam zdijo nujne aplikacije in tvorno sobivanje med uro in pametnim telefonom. Meni zadoščajo obvestila o prejetih sporočilih in klicih, morda bi si občasno želel še možnost, da klic sprejmem na uri. Ker se mi ravno ne ljubi vstati, ko je telefon izven dosega roke. Bolj kot »zmogljivosti« me zanima avtonomija in to je ena od svetlih točk te ure. Dovolite mi konkretni primer. Ura skakanja po bližnjem hribu na trasi slabih pet kilometrov je pri največji možni natančnosti satelitske navigacije, je »požrlo« vsega 2 odstotka energijske zaloge. Najmanj 40-urno beleženje je torej realnost. A lahko beleži dlje, če se odločiš za manj pogosto vzorčenje satelitskega signala (izračun položaja).

Odlična je ravno tako, recimo temu med običajno uporabo, ko uro uporabljaš za merjenje časa, srčnega utripa, spremljanje spanja in pregled sporočil. Po slabih 38 urah je bila baterija lažja za deset odstotkov, kar pomeni, da je 12 dni med polnjenji dosegljivih tudi ob kakšnem kratkotrajnem beleženju športne dejavnosti.

Še nekaj me je pozitivno presenetilo. Običajno je bilo tako. Ko sem se z uro Suunto na zapestju sprehodil izven dosega radijskega vmesnika, se napravi potem niste vedno takoj spet našli. Pri uri Race teh težavic nisem zasledil kljub uporabi istega telefona.

Kolikšna je natančnost meritev?

Rekel bi, da je dobra. Sploh satelitskega določanja položaja. Ura ima dvopasovni satelitski sprejemnik, ki v idealnih razmerah natančneje izračuna geografski položaj. Ni prva ura z njim, kajti nekatere tekmice ga imajo že leto ali celo več. Ko lovi številne satelite, po zaslugi eliminacije napak zaradi sprejema od zgradb in drugih objektov v okolici, nudi natančnost nekaj decimetrov. Tako je v teoriji, a praksa je pogosto drugačna. Primerjava trasa merjena z različnimi urami, med katerimi so imele nekatere enopasovni sprejemnik, pokaže podobno sliko. V večini primerov se mi zdijo zabeležke več kot dovolj natančne, zatorej Suunto Race nudi natančnost beleženja poti in razdalj na podlagi satelitskega signala, s katero vsa bo velika večina, posebneži se vedno najdejo, zadovoljna.

Drugače je menda z merjenjem srčnega utripa. Ker zabeležk nisem mogel z ničimer primerjati, se moram zanašati na rezultate meritev, ko so jih na spletu objavili drugi. Ti kažejo, da Race v sposobnosti merjenja srčnega utripa rahlo zaostaja. Meni se sicer ni zdelo, spet glede na moje starejše meritve, torej so razlike majhne. A razumljive. Zaradi načina delovanja optičnega tipala so v rahli prednosti izdelovalci, ki imajo v obtoku veliko ur in svoje algoritme analize signala s tipala trenirajo na večjem korpusu podatkov. Suunto je v tem nekoliko v podrejenem položaju. A zaradi tega ne bi delal težav, saj njegove ure dovolijo povezavo z zunanjimi merilniki (merilni pas), česar Applove, Samsungove in Huaweieve ure ne dopuščajo. Dejal pa sem tudi, da se meni zdi kljub vsemu merjenje srčnega utripa znotraj sprejemljivih meja.

Omeniti velja še to, da je izboljšana funkcija spremljanja spanja, ki je bolj natančna, obenem pa je analiza spanja na voljo na zaslonu ure. Poleg tega natančno izračuna čas okrevanja glede na intenzivnost vadbe ter na zahtevo izmeri nasičenost kisika v krvi.

Zemljevidi so hvalevreden dodatek

Ni prva Suuntova ura z zemljevidi, a je trenutno najcenejša. Zemljevide naložite preko aplikacije na telefonu, kar v praksi traja kar dolgo, a potem so vam vedno na voljo. Moje mnenje je, da so nadvse natančni in uporabni, ko radi med pohodništvom, tekom ali kolesarjenjem raziskujete neznana področja. Zemljevidi so nedvoumno funkcija, zaradi katere bosta Suunto Race in Vertical lažje tekmovali z urami Garmin Forerunner 965, Epix 2 in Fenix 7, ki so ravno tako priljubljene med rekreativnimi športniki.

Zaradi naslednjega bo morda nekdo dejal, da ne razumem filozofije Suunta. Nič hudega. Njihove ure ne primerjam z Applovimi, Samsungovimi in Huaweijevimi pametnimi urami, temveč z Garminom. Čeprav je Suunto naredil velik korak naprej, v dvojem zaostaja. Hranjenju skladb na pomnilniku ure in predvajanju na povezane slušalke, lahko pa upravljate predvajanje na telefonu, in mobilnem plačevanju. Prvo je razmeroma preprosto rešljivo, glede drugega pa sem skeptičen.

Odlična ura, če …

Brez dvoma je Race najboljša Suuntova ura doslej. Odlična je, tu predvsem mislim na perfektni zaslon, avtonomijo baterije, zemljevide in natančnost satelitskega sprejemnika. Nekoliko slabša je natančnost merjenja srčnega utripa in poleg tega manjkata »pametni« funkciji, ki ju nekateri rekreativci želijo. A kljub temu sem optimističen. Suunto poznam veliko let in prvič lahko rečem, da se končno trudijo in premikajo v pravo smer. Novi kitajski lastnik jim je očitno vdihnil nekaj prepotrebnega zagona.

HVALIMO:

• Vrteča krona
• Perfekten zaslon OLED
• Avtonomija baterije
• Natančnost večine meritev
• Vgrajeni zemljevidi

GRAJAMO:

• Še vedno nekoliko zanemarjene zdravstvene in pametne funkcije
• Na organizacijo vmesnika se je treba privaditi
• Merjenje srčnega utripa zaostaja za konkurenco
• Na uri ni mogoče hraniti skladb
• Ne omogoča brezstičnega plačevanja

The post Suunto Race: Zdaj je takšna, kot smo si vedno želeli! appeared first on Tehnozvezdje.

Do pred kratkim njihova najbolj izpopolnjena ura je bila v različici »Pro« deležna močne nadgradnje. Dobila je nov procesor, nov satelitski sprejemnik, novo tipalo srčnega utripa in precej daljšo avtonomijo (trajanje baterije). Zunanjosti se niso dotikali, v kar (žal) sodi tudi zaslon. Ostal je identičen, enako velik in z enako razmeroma nizko ločljivostjo, kar je svojevrstna škoda. Največ ga uporabljamo in njegovo izboljšanje bi mnogo lažje opazili kot nadgradnje izpod pokrova. Sploh procesorja, kajti Suuntove ure imajo zelo asketski vmesnik, ki skupaj s pomanjkljivim naborom pametnih funkcij ter že omenjeno razločljivostjo zaslona ne zahteva ravno vrhunsko hitrega!

Ko gre za sledenje dejavnosti, ura nudi vse, kar boste kadarkoli potrebovali. Od priljubljenih športnih načinov, kot so tek, hoja in kolesarjenje, preko podpore za več športnih dejavnosti, kot je triatlon, do bolj marginalnih, kot je potapljanje na dah. Kot se za izdelek razmeroma visokega ugleda med zahtevnimi rekreativci in športniki spodobi, nudi mnogo več od preprostega sledenja in štetja korakov. Našli boste celo pronicljive vadbene nasvete za doseganje optimalnih rezultatov, primernih obremenitev in priporočenega časa okrevanja. Še mnogo več pa nudi aplikacija Suunto, kamor se stekajo vsi zbrani podatki.

Z dizajnom (in sestavo) ura jasno pove, koga nagovarja

Ni dvoma, da bo marsikdo navdušen nad tankostjo in lahkostjo ure, ki nudi perfektno udobje. Oboje, ob robustnosti ohišja, boste znali ceniti vsi, a verjetno najbolj tekači, saj nizka masa pride najbolj do izraza med tekom. Malo manj boste navdušeni nad dizajnom, saj je popolnoma jasno, da to ni ura, ki bi jo z veseljem imeli na zapestju ob vsaki priložnosti. Kar morda ni najboljša popotnica. Tekmeci, še posebej ponudniki pametnih ur, za katere ne morem več reči, da v natančnosti beleženja svetlobna leta zaostajajo za športnimi, dajejo zadnje čase velik poudarek na univerzalnem videzu ročnih ur in uvajanju novih materialov. Večina si namreč ne prestavlja, da je ohišje ure, primerne za vse priložnosti, iz umetnega materiala videza plastike, naj gre za še tako naprednega in trdoživega. Nobenega dvoma pa ni, da se ta odlično obnese med uporabo, ki je pogosto daleč od nežne. 

Nadgradnja stroje opreme je vedno dobrodošla, a nekaj dvoma vseeno ostaja, ker je ni bil deležen zaslon. Ta je praktično enak v nizu športnih ur Suunto. Dobro se obnese na prostem v dnevni svetlobi, nekoliko manj ponoči kljub funkciji osvetlitve, ko zna biti manj čitljiv. Obenem poleg nizke razločljivosti ponuja za sodobne razmere premalo barv. Zaslon je občutljiv na dotik, kar je poleg treh gumbov na desnem obodu ohišja, pogost način dela z uro. Tozadevno je pomemben še dizajn uporabniškega vmesnika. Deluje hitro ter je predvsem tako zelo preprost in intuitiven, da jo lahko začnete uporabljati praktično takoj, četudi do tistega trenutka še nikdar niste v rokah držali nobene Suuntove. 

Odlične športne, a zanemarjene zdravstvene in pametne funkcije

Poleg bogatega nabora športnih načinov, kjer ne manjka skoraj nobeden, kolikor toliko pomemben, in natančnega ter podrobnega beleženja dejavnosti, so na voljo še omejene pametne in funkcije beleženja zdravja. Pametne so bolj kot ne zreducirane na prikaz obvestil s poveznega telefona, v aplikaciji je potrebno natančno presejati obvestilne možnosti, kajti če jih je preveč, potem ura »cinglja« kot zmešana, in upravljanje predvajanje glasbe na telefonu. Škoda, da nima pomnilnika, na katerega bi prenesli datoteke skladb in glasbo poslušali med vadbo, ne da bi moral biti telefon v bližini. Povezava preko Bluetootha se je izkazala za razmeroma stabilno, čeprav se je pripetilo, da je bila občasno prekinjena, nakar sta se napravi takoj spet »našli«. Gre za podobne težave, kot jih opažam pri nekaterih drugih urah, še posebej pametnih, ko so povezane s telefoni drugih izdelovalcev.

Omenil sem omejene zdravstvene funkcije. Ura spremlja srčni utrip, a ne ves čas, temveč le na vsakih deset minut, meri na zahtevo oziroma samodejno med spanjem nasičenost kisika v krvi, omejeno natančno beleži spanje ter meri stopnjo stresa. Gre torej za funkcije, ki so povezane s telesno pripravljenostjo in ne sodijo toliko med univerzalne funkcije spremljanja zdravja, s čimer se ponaša večina sodobnih pametnih ur. Nekoliko negativno me je presenetilo merjenje nasičenosti kisika v krvi (SpO2), sploh ker so se nosljive naprave v tej vlogi dokazano dobro znašle. Razen med spanjem podatek, ki je med drugim uporaben za vadbo in aklimatizacijo na velikih višinah, ura nudi na zahtevo. Nasičenosti kisika ne zna, kot nekatere druge ure, meriti ves čas, obenem pa je meritev dolgotrajna in zahteva, da ste popolnoma mirni in da je pašček res dobro zategnjen, da sploh uspe. O natančnosti meritve previdno dvomim tudi zato, ker sem občasno dobil rezultat med 80 in 90 odstotki, medtem ko je druga ura pokazala več kot 90-odstotno nasičenost kisika v krvi.

Suunto pravi, da ima 9 Peak Pro nov satelitski sprejemnik s povečano natančnostjo. V to ne dvomim, a sem pobrskal po zabeleženih enakih poteh, nekaj jih je bilo narejenih z uro Suunto 9 in urami drugih izdelovalcev, ter ugotovil, da vsaj na tej poti beleženje veliko ne odstopa. 80-odstotkov poti me je postavila na gozdno cesto in le manjši del nekaj metrov levo ali desno od nje. Praktično to pomeni, o tem sem popolnoma prepričan, da nikomur pri zdravi pameti ni treba skrbeti, da njegova ura Suunto 9 Peak Pro ne bi natančno beležila vadbe.

Avtonomija, kot si jo želi vsak resen uporabnik

Za pametno-športno baterijo je vse bolj pomemben podatek o avtonomiji. Morda se nekateri ne boste strinjali s tem, toda moje mnenje je preprosto. Izredne sposobnosti in zvrhan koš funkcij mi prav nič ne pomagajo, ko je baterija prazna. Zato ure, ki jih je treba polniti vsak dan ali v najboljšem primeru dvakrat do trikrat na teden, pri meni nikdar ne pridejo v ožji izbor. Avtonomija je bila vedno močna plat športnih ur in v tem pogledu Suunotva ura ne razočara. Ob zgolj prikazovanju časa, obvestil s telefona, štetju korakov in omejenem merjenju srčnega utripa (vsakih 10 minut) brez težav zdrži najmanj 14 dni, uradno do tri tedne. Čas delovanja z vključenim satelitskim sprejemnikom (in zagnanim športnim načinom) pa se odvisno od pogostosti določanja lokacije razpotegne vse do 300 ur. Pri mojem načinu uporabe, ki je vseboval krajšo dejavnost enkrat na teden, sem uro polnil na dva tedna.

HVALIMO:

• Robustna zasnova
• Lahka in udobna za dolgotrajno nošenje
• Razmeroma hitro polnjenje
• Odlična avtonomija (življenjska doba baterije)
• Nabor športnih načinov

GRAJAMO:

• Dolgočasen zaslon
• Razmeroma počasen vmesnik
• Ne more samostojno predvajati glasbe
• Popolna odsotnost zdravstvenih funkcij
• Ni funkcije plačevanja z uro

The post KRATEK TEST Suunto 9 Peak Pro: Odlična za športnike, za druge manj! appeared first on Tehnozvezdje.

Ko so pokojnega Steva Jobsa vprašali, kdaj bo Apple naredil pametno uro, je odgovoril z vprašanjem. »Ali potrebujete še eno napravo, ki jo morate polniti vsak dan?« Očitno je, da uporabniki Applovih naprav s tem nimajo nikakršnih težav. Hkrati nisem prepričan, da bo enakega mnenja nekaj odstotkov najbolj zahtevnih rekreativcev in športnikov, katerim želijo vsiliti Apple Watch Ultra. Vam, ki zdaj uporabljate športne ure Garmin, Polar ali Suunto.

Apple vedno stavi na vse ali nič. Ne pride mu na pamet, da bi po vzoru na primer Huaweijeve ure Watch 3 omogočil večtedensko življenjsko dobo baterije ob izklopu večine pametnih funkcij. Namesto tega Ultra nudi vse, kar premore bolj običajna Apple Watch serije 8, in še nekaj dodatnih funkcij in izboljšav. Posledica je avtonomija do 36 ur oziroma do 60 ur v načinu varčevanja, ko ura izklopi nekatere funkcije. Kot so vedno prižgan zaslon, Wi-Fi, zaznava nepravilnega srčnega ritma in spremljanje nasičenosti kisika v krvi. Skratka ničesar pretresljivo pomembnega, vendar je hkrati jasno, da lahko kar pozabite na varčevanje med snemanjem dejavnosti. Podatek o avtonomiji bo kar držal. V 24 urah, med katerimi sem slabo uro beležil hojo po gozdu, je napolnjenost baterije padla na 49 odstotkov.

Težava ni toliko avtonomija kot pozabljivost. Če je ne boste redno polnili in ob načrtovani športni dejavnosti raven napolnjenosti baterije ne bo blizu vrha, je ne bo sposobna spremljati. Če traja uro ali celo dve sicer ne boste imeli težav. Toda ne predstavljam si, da bi Ultro vzel na dvodnevno potepanje po gorah, večdnevnega namenoma raje ne omenjam, in polnilec ali dodatno baterijo pozabil doma! To pa je nekaj, kar zahtevni uporabniki hočejo in kar jim nudijo športne ure, kot je na primer Suunto 9 in nekatere izven te označbe (Huawei Watch GT 3). Celo Samsungove pametne ure Galaxy Watch 4 in 5, ki jih glede tega redno kritiziran, nudijo daljšo življenjsko dobo baterije!

Poglejmo še eno »razvpito« novo funkcijo – potapljanje. Apple po mojem dokaj nekritično trdi, da Ultra nadomesti potapljaške ure, kot sta na primer Suunto D5 oziroma podobna Garminova. Nedvoumno zagotavljata, kar obljubljajo. A čemu bi potapljači, katerim je natančnost in predvsem celovitost življenjskega pomena, zaupali v tem pogledu slabo preizkušeni noviteti. Ne bodo. O tem sem prepričan. Morda turisti, ki se na dopustu ob profesionalnem vodstvu spustijo ne pretirano globoko. Ali občasni potapljači na dah, ki iščejo školjke za svoje otroke. Koliko nas sodi med takšne? To sem se nazadnje vprašal poleti med preizkušanjem programa beleženja prostega potapljanja ure Watch GT 3 Pro. Takrat se mi je zdelo funkcija zanimiva. Kasneje zabeleženih podatkov nisem niti enkrat pogledal. Nekaj, kar je morda uporabno za peščico, a hkrati tudi nekaj, česar večina ne potrebuje.

Natančnost satelitskega sprejemnika je naslednja pomembna lastnost dobre športne ure. Težko bi dejal, da je dvofrekvenčni sprejemnik novost, saj sem ga videl že v kar nekaj urah. Strinjam pa se, da pomaga pri natančnejši navigaciji v gozdovih in predvsem urbanih »soteskah«. A kot sem dejal. Apple tudi v tem primeru bolj kot ne sledi dejavnostim drugim. Tistim, ki jim z Ultro želi speljati kliente.

Ultra kot tehnološka naprava nudi ogromno. Ampak kot naprava, ki je v prvi vrsti namenjena beleženju športnih dejavnosti, ima prekratko življenjsko dobo baterije!

Pomembna, a manjkrat izpostavljena lastnost športne ure, je trpežnost. Ohišje iz titana in safirno steklo. Verjetno dovolj, čeprav najbolj »žlahtne« športne ure stavijo na ohišje iz kompozitnih materialov. O estetiki bi lahko razpravljali na dolgo in na široko, a mi je bolj kot ne jasno. Občutki so »binarni«. Bodisi vam je nadvse všeč, ali pa se vam zdi škatlasta in milo rečeno čudna. Zmotil me je namreč podaljšani rob s krono in gumbom. Ultra ima na drugi strani še enega. Ne rečem, da boste imeli vsi z njim težave. Toda, zaradi načina, kako primem uro, da bi pritisnil krono, sem ga vedno znova nenamenoma pritisnil in zaradi tega je ura skočila v meni, ki ga pravzaprav nisem želel.

Glavna ovira pa je gotovo cena. Tisoč evrov je občutno preveč za športno ali pametno uro, naj bo še tako zelo sodobna, nadgrajena in sposobna, kdo ve, česa vsega. Za pol manj denarja namreč dobiš enako (ali celo bolj) zmogljivo športno uro oziroma, če razen »Appla« nič drugega ni vredno počenega groša, potem je po moje vseeno bolje, da se odločiš za Apple Watch 8.

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post PRVI VTIS: Zaradi tega me Ultra kot »športnica« ni prepričala! appeared first on Tehnozvezdje.

Resen tekač natančno ve, katera športna ali celo pametna ura najbolj uspešno izpolnjuje njegove potrebe. Njim ni treba soliti pameti oziroma jih izdelovalci s poudarjanjem primernosti za tek (ali nenazadnje za katerikoli drugi šport) ne morejo zvabiti na limanice. Za (nas) druge pa ni odveč, če vemo, da so naprave med seboj različne. A splošno načelo bi se lahko glasilo nekako takole. Pametne ure, mednje sodijo predvsem Applove, Samsungove in Huaweijeve, pa tudi modeli Amazfit (Zepp) in Xiaomi, želijo nuditi vse funkcije in biti primerne za vse uporabnike, medtem ko se športne ure Garmina, Polarja ali Suunta največkrat spogledujejo predvsem na beleženje športov. Ali drugače. Bolj so osredotočene na potrebe športnikov, zato zanemarjajo poslovno in estetiko glamuroznih zabav in s tem primernost za vse priložnosti, nudijo manj splošnih zdravstvenih funkcij in največkrat ne omogočajo nameščanje takšnih ali drugačnih bolj ali manj uporabnih aplikacij! Tečeš lahko z vsako uro z ustreznimi tipali in satelitskim sprejemnikom, vendar ne bo vsaka nudila enakega prikaza in analize zbranih podatkov, na podlagi katerih lahko načrtuješ naslednji trening.

Poleg nosljivih naprav tek zlahka beležiš s pametnim telefonom in aplikacijo zanj, o čemer sem več napisal v članku objavljenem na portalu Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.

Razumevanje podatkov zahteva znanje, za katerega ne morem reči, da ga imamo vsi. Razumemo pretečeno razdaljo in čas, predlagani čas počitka, morda celo dojemamo kazalnik VO2max, od tu naprej pa se ustavi. Kako pravilno razumeti intervale srčnega utripa ali celo nekaj visoko zvenečega, kot je indeks tekaških sposobnosti.

Ko izbirate uro primerno za tek, jo potežkajte in nadenite, kajti le tako se boste prepričali, da se »stabilno« oprime zapestja, za kar ima veliko zaslug pašček, ter ni pretežka in preveč glomazna.

Kdor potrebuje naprednejše funkcije, jih pozna in zna oceniti njihovo uporabnost, medtem ko za druge preprosto nimajo praktične vrednosti. Bolje je, da se osredotočimo na res pomembne lastnosti, ki so nedvoumno razumljive in hkrati preprosto dojemljive. Ko iščemo uro izključno za tek, sta to velikost in masa. Čemu? Ker se manjša ura bolje oprime zapestja in manj plapola sem in tja, njeno tipalo natančneje spremlja srčni utrip. Zakaj teža je morda še bolj razumljivo. Ker razen profesionalnih športnikov nihče drug pri zdravi pameti ne želi teči z utežjo na roki. Zato so športne ure največkrat izdelane iz lahkih plastičnih materialov in ne iz aluminija ali celo nerjavečega jekla kot najbolj »čislane« pametne, čeprav bi bila potem estetika na popolnoma drugi ravni. Drugo je postranskega pomena. Marsikatera funkcija vam bo verjetno še prišla prav, toda ne odločajte se zanje na račun omenjenih.

Kot pa je omenjal že Matjaž, smo nekoč imeli po več ur za različne priložnosti. Morda se tudi pri športnih oz. pametnih lahko odločite podobno. Edina (pomembna!) razlika je v tem, da so nekdanje ure zdržale po več desetletij, novodobne pa bodo verjetno aktualne zgolj nekaj let.

Naslovna fotografija: DepositPhotos.

The post NEDELJSKI NASVET: Ste kdaj pomislili na velikost in težo? appeared first on Tehnozvezdje.

Podjetje Liesheng obstaja od l. 2015, najbolj znano je po urah in slušalkah znamke Haylou, ki nastopajo pretežno v nižjem cenovnem razredu. S Suuntom se tako podajajo tudi v višje razrede, koliko so odšteli za finsko podjetje, pa niso razkrili.

»To v resnici ni sprememba. Vse v povezavi s Suuntom bo ostalo tako, kot je bilo doslej. Še naprej bomo v kraju Vantaa na Finskem razvijali izdelke in storitve,« je v pripravljeni izjavi zatrdil predsednik Suunta Heikki Norta. Po njegovih besedah bo novo partnerstvo »razširilo njihova krila« pri razvoju pripomočkov za aktivnosti na prostem.

Ob tem prevzemu bi lahko povlekli vzporednice z avtomobilsko znamko Volvo, ki je pod Fordom v začetku tega stoletja podobno kot Suunto začela zaostajati za konkurenco, nakar so jo prodali dokaj neznanemu kitajskemu koncernu Geely, pod katerim pa je zaradi posrečene kombinacije dotoka svežih sredstev za razvoj in nevmešavanja v strategijo podjetja doživela preporod. Novi lastniki bi Suunto nedvomno lahko omogočili več razvijalcev za aplikacije in storitve, več virov za boljše razumevanje podatkov s tipal, dostop do novejše in cenejše tehnologije.

Če je bilo v času, ko so športne ure šele dobivale zalet, domovanje znotraj iste skupine ob boku Atomicu, Salomonu ali Wilsonu povsem ustrezno, je kasneje, ko so proizvajalci pametnih ur začeli izkoriščati veliko podatkovje in se poleg na športno, usmerili še na zdravstveno področje, za Suunto omenjena družba pomenila malo ali nič sinergij in podpore. Poleg tega se je zdelo, da je za Amer Sports ta znamko zadnja briga, saj vanjo ni vlagal skorajda nič. Liesheng mora to obvezno spremeniti in poskusiti znova ujeti priključek s konkurenco ter najti področja, kjer je mogoče znova izstopati.

Naslovna fotografija: Suunto

• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!
• 
  KRATKI TEST ASUS Vivobook S14: Šele v pravem kontekstu se pokažejo njegove prednosti

The post Suunto pod Kitajci – Nov vzpon ali nadaljevanje stagnacije? appeared first on Tehnozvezdje.