Kdor za (brezstično) plačevanje in dvigovanje gotovine, kolikor je še potrebuje, uporablja pametni telefon, ima verjetno »plastiko« nekje doma v predalu. Morda katero od fizičnih plačilnih kartic celo nosi s seboj, v pravi denarnici ali v ovitku telefona, za vsak slučaj. Po novem pa si lahko pri največji slovenski banki naroči virtualno kartico Mastercard.

Doslej so navidezne kartice pretežno ponujali novodobni ponudniki finančnih storitev (Fintech), NLB pa je prva in za zdaj edina slovenska banka, ki je to novost uvrstila v svoj repertoar. Gre sicer za debetno Mastercard, torej za »kartico« s takojšnjim plačilom in hkrati lastnostmi »kreditne«. Torej omogoča tudi spletne nakupe, prijave v hotelih in podobno. Zadeva ima seveda vse številke, le v fizični oblik je banka ne izda. Zanjo se komitenti lahko odločijo ne glede na izbrani paket, zagotovo pa se najbolj poda k paketu Digitalni, če ta seveda posamezniku ustreza in če ga lahko dobi (namenjen je namreč zgolj novim komitentom).   

Kot razlog za odločitev za navidezno kartico namesto fizične poleg skrbi za naravo, ker ni treba izdati fizične, v NLB izpostavljajo takojšen začetek uporabe. Ob sklenitvi pakete ali odprtju računa digitalni Mastercard dobite takoj, jo vnesete v NLB Pay in se odpravite po nakupih. »Brez obiska poslovalnice in čakanja na fizično kartico, na voljo pa je tako za fizične, kot poslovne uporabnike,« še dodajajo v banki. Za začetek brezstičnega plačevanja tako ni potrebno najprej enkrat kartice vtakniti v terminal POS ali v bankomat, ker to kajpak niti ni možno. Po drugi strani bi se lahko kje našel primer, ko bi terminal zahteval vtikanje kartice, čeprav se mi kaj takega v štirih letih odkar sem prenehal uporabljati fizične kartice, to še ni zgodilo, niti v Sloveniji niti v tujini. Bankomate pa je pač treba izbirati tiste, ki omogočajo brezstični dvig. Digitalna kartica lahko tudi reši zagato ob morebitni kraji fizične v tujini. Takrat komitent, ki je ostal brez plačilnega sredstva, saj je moral kartico tudi blokirati v aplikaciji, lahko naroči novo virtualno, jo dobi takoj, in lahko znova nemoteno plačuje. Digitalna kartica je lahko zanimiva tudi za tiste, ki so pooblaščeni na kakšnem drugem računu.

Obstoječi komitenti, se lahko odločijo za »ukinitev« obstoječe plastične kartice, in prehod na virtualno. Sta pa to ločeni zadevi, zato bo kartica v takem primeru nova. Smiselna bi se mi zdela možnost, da bi poklikal, naj banka ob preteku obstoječe kartice izda le še digitalno, vendar v NLB tega za zdaj še niso uvedli. Gre tudi v obratni smeri. Če nekdo začne z virtualno kartico, a se kasneje odloči za fizično, bo banka virtualno blokirala, izdala »pravo«, ki jo je nato seveda mogoče vnesti v mobilno denarnico. Ta je s funkcionalnostjo brezstičnega plačevanja še vedno na voljo zgolj za okolje Android prek Trgovine Play (ne pa tudi AppGallery), v okolju iOS ponuja le storitev hitrega nakazovanja Flik, medtem ko se za vstop v platformo Apple Pay v NLB za zdaj niso odločili.

Naslovna fotografija: NLB

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Plačilna kartica lahko živi zgolj na telefonu appeared first on Tehnozvezdje.

Testiranje nove serije mobilnikov Huawei P50 predstavlja dobro motivacijo, da sem Curve končno preizkusil. Storitev sicer obstaja že nekaj let in v osnovi ponuja združevanje več bančnih kartic v eni. Kar poenostavlja rokovanje z njimi, saj je dovolj, če nosiš s seboj eno samo, za vsak nakup ali dvig na bankomatu pa se lahko odločiš, katero od povezanih kartic uporabiš. Zadeva je uporabna še v druge namene. Na začetku so jo nekateri naročali predvsem zato, da so obšli določene zemljepisne omejitve oz. se kje predstavljali z denimo britansko kartico, čeprav niso imeli računa pri tamkajšnji banki. Zdaj so te možnosti bolj omejene, a še vedno je Curve eden od načinov, kako vpisati svojo kartico v sistem Apple Pay in brezstično plačevati s telefonom iPhone ali uro Apple Watch, čeprav nimaš kartice ene od bank, ki so del Applove mobilne denarnice. Enako bi veljalo za Google Pay, če bi bil ta na voljo v Sloveniji (in pred leti se je to dejansko dalo usposobiti).

Do nedavnega Curve ni ponujal svoje možnosti za plačevanje z uporabo tehnologije NFC v telefonu, zanašal se je na platforme, kot so Apple Pay, Google Pay in Samsung Pay. Morda je bila prav spodbuda Huaweija dovolj velika, da so se v podjetju odločili za lastno rešitev. Kolikor mi je znano, jo za telefone z »Googlovim« Androidom (GMS) ponujajo zgolj v državah, kjer ni na voljo denarnice Google Pay, za tiste s Huaweijevimi mobilnimi storitvami (HMS) pa seveda širše, po celotni Evropi.

Kdor torej želi v trgovinah in drugod plačevati s telefonom namesto s kartico, ima na voljo novo možnost. Najprej mora na svojo napravo prenesti aplikacijo, nato pa odpreti račun. Prvi korak je vpis telefonske številke, na katero prileti sms z enkratno vstopno kodo. Temu sledi vpisovanje svojih podatkov, nekaj potrjevanja in čez minuto ali dve je novi uporabnik že v aplikaciji. Nakar pride na vrsto najpomembnejši del »posla« – dodajanje prve kartice. Curve sprejema kartice Mastercard, Visa, Diners in Discover. Nova generacija debetnih Mastercard in Visa, ki so zdaj že zelo razširjene, je najbolj primerna za tovrstno povezovanje. Aplikacija po vpisu podatkov pošlje zahtevo banki, zato je treba vpis kartice potrditi v aplikaciji matične banke, nato je zadeva zaključena in lahko se odpravite v trgovino. Seveda je mogoče vnesti več kartic, to je tudi osnovni namen, in po pošti čez približno en teden pride še plastična kartica Curve. Zaradi nje je treba v aplikaciji opraviti še preverjanje istovetnosti, kar pomeni fotografiranje osebnega dokumenta in sebe. Med samim postopkom boste verjetno dobili opozorilo, da s fotografijo dokumenta nekaj ni v redu, a lahko to ignorirate, pritisnete naloži (upload), in če le kakovost ni preslaba, bo čez pet ali deset minut identiteta potrjena, kartica pa na poti. Morda bi se dalo storitev, brez fizične kartice, uporabljati celo brez potrditve identitete, prepričam pa sem, da bi aplikacija pogosto spomnila na to.

V vsakem primeru je mogoče s telefonom začeti plačevati takoj. Aplikacija tudi pomaga pri tem, da se nastavi kot privzeto »plačilno sredstvo«, kadar uporabnik prisloni mobilnik v terminalu POS. V praksi to pomeni, da je treba telefon zgolj odkleniti, približati terminalu in počakati sekundo ali dve, pa je nakup opravljen. Ker Curve uporablja metodo avtentikacije kupca na napravi (CDCVM), enako kot poznamo pri Apple Pay ali Garmin Pay, odpade še vpisovanje kode PIN (izbrane plačilne kartice) v terminal POS. Na velja pa to za brezstično dvigovanje gotovine na bankomatih (s telefonom, kajpada), ki zahtevajo PIN. Ne tistega »digitalizirane« kartice ali aplikacije, temveč kodo kartice Curve, ki jo je mogoče preveriti v aplikaciji (Account – Card Details – Card PIN).

Vstop v samo denarnico je prav tako kot odklepanje telefona mogoč biometrično, s prstnim odtisom, v nasprotnem primeru je treba vtipkati štirimestni PIN, ki ga uporabnik nastavi med začetno prijavo. Denarnica je lahko naenkrat aktivna na enem telefonu. Če se uporabnik prijavi na drugem, ga na prvem izpiše. Vedno gre prijava s telefonsko številko, ni uporabniškega računa, se pa prenesejo podatki o karticah in nakupih.

Mobilna denarnica kajpak beleži vsa plačila, poskuša tudi uganiti, za kakšen nakup je šlo, lahko pa uporabnik to kategorijo vedno spremeni. Lahko si še nastavi, da ob vsakem plačilu dobi še e-pošto. Aplikacija je tudi kraj za izbiranje med karticami, vendar sem za zdaj vnesel zgolj eno, ki je še nimam v uporabi v kakšni drugi mobilni denarnici. Zanimiva je možnost, da si uporabnik še (do 30 dni) po nakupu premisli in slednjega pripiše drugi kartici. Te in še nekatere možnosti, ki jih tokrat nisem omenil, so sicer pomembna razlikovalna prednost storitve Curve, a verjamem, da bo za marsikoga osrednje in morda celo edino pomembno, da bo lahko s telefonom brezstično plačeval in morda še dvigoval gotovino.

The post Curve omogoča brezstično plačevanje s katerimkoli telefonom in banko appeared first on Tehnozvezdje.

Realnost je v Sloveniji taka, da na androidni strani vsaka banka sama ponuja rešitev za plačevanje s telefonom, če jo ponuja, medtem ko Googlova in druge podobne platforme (Google Pay, itd) uradno niso na voljo. Pustimo ob strani, da se po določenih ovinkih da priti do njih, taki načini niso za večino. Na voljo so tako NLB Pay (NLB), Wave2Pay (Intesa Sanpaolo), mDENARNIC@ (NKBM) in DH Denarnik (Delavska hranilnica). V sistemu iOS ima tako ali tako poln dostop do čipa NFC zgolj platforma Apple Pay, zato je mogoče plačevati izključno z njo, vanjo pa je za slovenske uporabnike vključenih enajst finančnih ustanov (Bank of America, Curve, iCard, mBills, Monese, N26, Paysera, Revolut, SumUp, Wise in Intesa Sanpaolo, ki je začuda ni na Applovem seznamu). Od teh sta »domača« zgolj Intesa in Petrolov mBills, od tujih bank sta zanimivi predvsem N26 in Revolut, pa še »posrednik« Curve, ki omogoča uporabo kartic, izdanih pri drugih bankah. Slovenske banke se v Apple Pay večinoma ne vključijo, pri čemer razlogov javno ne povedo, zakulisno pa lahko slišimo različne, od domnevno visokih stroškov oz. pristojbin, do nefleksibilnosti procesnega centra, ki ga uporablja večina bank, in še kakšnega. Tako je na obeh straneh dokaj omejena izbira in verjetno niso redki, ki bi raje prislanjali telefon namesto kartice k terminalom POS, a tega ne počno, ker njihova primarna banka tovrstnega načina plačevanja ne omogoča.

Vsaj med lastniki Applovih naprav ni malo takih, ki so si zaradi Apple Pay odprli račun pri enem od omenjenih tujih ponudnikov, ali pa so ga imeli že od prej in so bili navdušeni, ko je omenjena platforma dosegla Slovenijo. Androidni uporabniki teh ponudnikov ne morejo izkoristiti za plačevanje s telefonom, saj ti ne ponujajo lastnih mobilnih denarnic, Google Pay pa, kot rečeno, Slovenije ne priznava kot relevantne države. Odprtje dodatnega računa pri eni od štirih »pravih« bank samo za mobilno denarnico se večini zagotovo zdi predrago, kajti že primarni ni poceni.

Paket Digitalni pri NLB stane 99 centov na mesec (po prvih treh zastonjskih mesecih) in je dovolj poceni, da bi lahko služil kot dodatni račun. V primerjavi z drugimi ima določene omejitve. Ne omogoča denimo najema posojila ali izrednega limita, osnovni limit pa je bistveno nižji (700 evrov), tudi dnevni dvig na bankomatih je omejen na 700 evrov. A vse to niti ni pomembno, kajti kdor bi račun pri NLB s tem paketom odprl v prvi vrsti zaradi uporabe NLB Pay, lahko to storitev uporablja povsem enako kot komitenti z dražjimi paketi, prav tako osnovne zadeve v mobilnem in spletnem bančništvu, denimo plačevanje položnic in nakazila, tudi čez sistem Flik.

Paket je namenjen zgolj novim komitentom, obstoječi NLB-jevi ne morejo preiti nanj. Vanj je vključena debetna kartica Mastercard, za zdaj fizična, ima pa banka v načrtih povsem digitalno, ki bo živela le v mobilni denarnici in kot »številka« za spletne nakupe. Za slednje in tudi običajne nakupe v trgovinah je sicer omenjena kartica idealna, saj združuje lastnosti klasične debetne (kakršna je bila poslavljajoča se Maestro) in »kreditne«, le da tu ni odloženega plačila. Primerna je torej tudi za večje nakupe, saj so zneski odvisni zgolj od razpoložljivega stanja na računu in morebitnih omejitev trgovca. Z drugimi besedami – če imaš toliko na računu, z debetno kartico Mastercard brez težav kupiš prenosnik za tisočaka in pol, tako v fizični trgovini kot po spletu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Idealen bančni paket za plačevanje s telefonom? appeared first on Tehnozvezdje.

Debit Mastercard sem označil za hibridno kartico, ker združuje lastnosti klasičnega Mastercarda in dozdajšnjega Maestra. Poleg plačevanja na plačilnih mestih z neposredno bremenitvijo računa namreč omogoča spletne nakupe in nasploh plačevanje v digitalne svetu. Do določene mere se je to dalo početi tudi z Maestrom, a kartica v osnovi ni bila zasnovana za tovrstna plačila, zato je bilo v praksi večinoma treba imeti še »kreditno« kartico. Z debetno Mastercard pa je to združeno v eni kartici. Doslej so jo že uvedli banke in ponudniki Addiko Bank, BKS, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Lon, mBills, Primorska Hranilnica, Sberbank, Unicredit in Valú, kmalu pa jo bodo začeli dobivati tudi komitenti NLB.

V osnovi poznamo tri vrste bančnih kartic. Prve so debetne oz. kartice osebnega ali poslovnega računa, pri katerih znesek plačamo takoj (»direktna bremenitev«). Tako kartico ima praktično vsak komitent katere koli banke, saj brez nje ne more brezgotovinsko plačevati ali dvigovati gotovine na bankomatu. Druge so kartice z odloženim plačilom, kjer celoten znesek nakupov skozi mesec poravnamo enkrat mesečno, običajno prek trajnega naloga. Tem karticam pogovorno rečemo kreditne in so med komitenti bank manj pogoste, saj je treba za njihovo pridobitev izpolnjevati določene pogoje, povezane z zaposlitvijo, mesečnimi prihodki in podobnim. Poleg tega je lahko mesečni limit dokaj nizek, kar zmanjšuje uporabnost. Še tretje in najmanj pogoste so posojilne kartice, kjer nakupe postopno odplačujemo skozi več mesecev.

Doslej so bile kreditne tiste, ki smo jih uporabljali za spletne nakupe, za plačila v tržnicah na mobilnih napravah (App Store, Trgovina Play, …), za digitalne naročnine in kar je še digitalnih dobrin. Z debetno Mastercard se to spreminja, saj je ta v praksi pretežno enaka kot Mastercard z odloženim plačilom. Slednja sicer še ohranja nekatere edistvene ugodnosti, denimo zavarovanja, vendar ničesar takega, kar bi imelo vpliv na uporabo v digitalnem okolju.

Sam debetno kartico Mastercard uporabljam že lep čas pri banki N26 in malce krajše obdobje pri ponudniku mBills – za uporabo s plačilnim sistemom Garmin Pay –, zagotovo pa bom naročil tudi novo kartico pri NLB. Na ta način lahko plačujem vse na spletu in v tržnicah na pametnih telefonih, na kakšne ovire še nisem naletel. Na začetku so bile določene težave v fizičnih trgovinah, ker so jo predvsem nekateri avstrijski trgovci obravnavali kot »kreditno«, niso vedeli, da plačilo dobijo takoj. V Mastercardu so se tega nesporazuma zavedali, aktivno izobraževali trgovce in zadevo uredili. Sicer pa kartice Mastercard globalno sprejema kar 50 milijonov plačilnih mest, z Maestrom je (bilo) mogoče plačevati na 15 milijonih plačilnih mest.

Debetna kartica Mastercad povsem enako kot Maestro omogoča plačevanje v trgovinah, na avtomatih in drugod. Najsi bo z vtikanjem in vpisovanjem PIN-a ali brezstično, kjer koda do 25 evrov ni potrebna oz. jo sistem zahteva na vsakih sedem nakupov, če vmes ni nobenega z višjim zneskom. Prav tako jo je mogoče digitalizirati v mobilno denarnico, pri bankah, ki to omogočajo, in plačevati s telefonom ali z uro.

Prav vnos kartice v mobilno denarnico, kot je denimo NLB Pay, in pa nova pravila za potrjevanje spletnih nakupov sta tista elementa, zaradi katerih so varni tudi spletni nakupi z debetno kartico. Prej je namreč obstaja možnost za zlorabe, zdaj je precej minimizirana. Uporabnik lahko že v osnovi v aplikaciji določi, za katere namene je kartica aktivna in za katere ne (dvigovanje gotovino na bankomatu, spletni nakupi, plačevanje v tujini), predvsem pa jo lahko takoj blokira, če jo izgubi. In potem tudi odblokira, v kolikor jo morda najde oz. mu jo kdo vrne, še preden se odloči za njen preklic in naročilo nove. Potrjevanje z dvema od treh varnostnih vidikov – kar sem, kar vem in kar imam –, v praksi večinoma s potrjevanjem v aplikaciji na telefonu, pa zelo otežuje spletno nakupovanje nekomu, ki bi našel ali ukradel kartico, in poskušal »zastonj« priti do določenih dobrin. Lahko bi to počel pri ponudnikih zunaj EU, toda možnosti so vendarle dokaj omejene. Seveda pa velja t. i. ničelna odgovornost, kar pomeni, da bo banka povrnila morebitno škodo, ob predpostavki, da uporabnik ni počel ničesar sumljivega in je odgovorno ravnal s svojo kartico.

Po eni strani je kreditna kartica za koga, še posebej so v tem znani ameriški uporabniki, fina zaradi plačila z zamudo. Morda v tistem trenutku, ko želijo nekaj kupiti, nimajo dovolj denarja na računu. Kot rečeno pa banke večinoma niso (bile) najbolj velikodušne pri izdajanju tovrstne plastike, saj si niso želele nakopati težav pri izterjavah. Po drugi strani je neposreden pregled nad izdatki, ki ga s seboj prinaša debetna kartica, tudi določena prednost. Uporabnik takoj in v vsakem trenutku vidi, kakšno je stanje na njegovem bančnem računu. Večina aplikacij pa tudi omogoča postavljanje določenih limitov, sortiranje nakupov po kategorijah in še kaj za boljši pregled in nadzor nad porabo.

Fotografije: Mastercard

The post Debetna kartica Mastercard v eni združuje najboljše lastnosti dveh appeared first on Tehnozvezdje.

Iz NLB so sporočili, da bodo njihovi komitenti, ki jih kartice Maestro potečejo v prihodnjih mesecih, kmalu dobili novo debetno kartico Mastercard. Tudi tisti, ki jih rok veljavnosti kartice še ne poteče, pa bodo imeli možnost brezplačne predčasne menjave. Novo bodo lahko naročili prek video klica – kadarkoli, lahko tudi sredi noči –, mobilne ali spletne banke, pri osebnem bančniku ali v poslovalnici NLB.

Nekatere banke z manj komitenti so tovrstno menjavo že začele ali v celoti opravile, kajti v podjetju Mastercard so jih že pred časom začeli spodbujati k temu. Debit Mastercard namreč prinaša ključno prednost pred Maestrom. Obe kartici sta sicer debetni, kar pomeni, da se denar takoj prenese (pogovorno »trga«) z bančnega računa, toda nova je nekakšen hibrid, saj se obnaša kot »kreditna«. V praksi to pomeni, da je z njo mogoče plačevati spletne nakupe, jo uporabljati za digitalna plačila na mobilnih napravah, jo predložiti kot »garancijo« v hotelu in podobno. Spletne nakupe uporabnik potrjujejo v aplikaciji NLB Pay.

V NLB izpostavljajo, da debetna kartica Mastercard »omogoča hitro in enostavno plačevanje prek spleta, hkrati pa prinaša širšo sprejetost kartice na vseh fizičnih in spletnih prodajnih mestih z oznako Mastercard.«

Glede klasičnega plačevanja ni razlik glede na Maestro. Vse našteto, pravijo v banki, ostaja enako: Brezgotovinsko in brezstično plačevanje na prodajnih mestih; uporaba bankomatov za dvig ali polog gotovine; pregled stanja in izpis prometa na osebnem računu; plačilo položnic; zamenjava številke PIN in polnjenje računa mobilnega telefona; dnevni limit za dvige gotovine na bankomatu; možnost dodajanja kartice v mobilno denarnico NLB Pay (za uporabnike androidnih telefonov).

Za uporabnike debetne kartice Mastercard se tudi precej zmanjša potreba po »pravi« kartici z odloženim plačilom, pogovorno kreditni kartici. Vemo, da banke te še vedno dokaj nerade izdajajo oz. postavljajo precejšnje limite, kar zmanjšuje uporabnost, zato je hibridna s takojšnjo bremenitvijo računa in lastnostmi tiste z odloženim plačilom dober nadomestek in tudi precejšnja pridobitev v primerjavi s klasično debetno. Hkrati pa je čas za tako kartico zdaj tudi bolj ugoden kot pred leti, kajti v mobilni denarnici jo je mogoče hitro zakleniti, če se slučajno kdo dokoplje do nje in jo poskuša kje izkoristiti. Poleg tega je treba vsa večja spletna plačila potrditi z dvema varnostnima elementoma – odkleniti telefon in nato še aplikacijo ter klikniti v njej –, zato so večje zlorabe težko izvedljive.

Za določene uporabnike, ki so se navadili plačevanja s telefonom, pravzaprav ni več niti potrebe po fizični kartici in ta zgolj leži nekje doma v predalu. Po neuradnih podatkih NLB pripravlja tudi povsem digitalni Mastercard, ki bo živel zgolj znotraj aplikacije.

Podrobneje smo o debetni kartici Mastercard pisali še tukaj.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post NLB začenja izdajati debetne kartice Mastercard, prešnje Maestro se poslavljajo appeared first on Tehnozvezdje.