NLB Pay z dobrodošlimi nastavitvami za varno uporabo kartic
Matjaž Ropret 3. junija 2019 ob 17:26

Videti je precej nestrpnega čakanja na dodatne platforme, ki bodo omogočile plačevanje s pametnimi telefoni še širšemu krogu uporabnikov, še posebej jabolčnemu delu spektra. Nekateri se nadejajo čimprejšnjega prihoda storitve Apple Pay tudi zato, ker bodo lahko doma (oz. v žepu) puščali kartice, kot so N26 ali Revolut, ki jih imajo sicer radi zaradi določenih dodatnih funkcij in zaščite. Toda zdaj pretežni del tega ponuja tudi banka NLB s svojo mobilno denarnico NLB Pay.

Poleg dejstva, da omenjeni ponudniki ne zaračunavajo mesečne »naročnine«, kar zagotovo prispeva k njihovi priljubljenosti, uporabnikom dajejo precejšnje možnosti nadzora, kje lahko delujejo kartice. Zdaj ta nivo kontrole ponuja tudi NLB Pay. Za vsako kartico, ki je vnesena v to mobilno denarnico, je namreč mogoče obkljukati, ali jo je mogoče uporabljati za spletna plačila, ali se z njo da dvigovati gotovino na bankomatih, če je dovoljeno plačevati v tujini, da pa se jo tudi povsem blokirati. Kadarkoli se seveda da iti nazaj v aplikacijo in to znova spremeniti. Vse te možnosti so pravzaprav popolnoma enake, kot jih že od vsega začetka za kartice te banke ponuja aplikacija N26. Edina razlika je v tem, da je pri nemški banki mogoče nastaviti tudi dnevna limita za dvige in plačila. Te nastavitve seveda veljajo pri uporabi kartice v kakršni koli obliki – v fizični obliki, na telefonu ali zgolj vpisu številke pri spletnem plačilu.

Prednosti in dobrobiti teh nastavitev, ki so zdaj našle pot v NLB Pay, pa so precejšnje. Izključitev spletnih plačil se mi zdi že posebej koristna, iz dveh vidikov. Debetna kartica Maestro, ki jo največja slovenska banka še izdaja (v prihodnje jo utegne zamenjati debetna z elementi kreditne Mastercard Debit), ni ravno primerna za spletna plačila, zato je to možnost pri njej čisto smiselno izključiti. A tudi za Mastercard ali Viso, ki se je po novem tudi da »digitalizirati« v mobilno denarnico, lahko pride v poštev primer, kot ga navaja banka sama. Namreč da spletna plačila omogočiš samo takrat, za tistih nekaj sekund, ko dejansko opravljaš nakup. Sicer pa imaš onemogočena. Še posebej, če sumiš, da je bila številka kartice morda kje izpostavljena kakšnemu razkritju. Tudi za bankomate v tujini je v redu onesposobljenje, če se bojiš prevelikih provizij.

Začasna popolna blokada kartice pa je tudi lahko koristna. Poznam več primerov, ko so prijateljem ali ukradli denarnico ali so jim vdrli v enega od spletnih računov in so v naglici preklicali kartice, pa mogoče niti ne bi bilo treba. Vsaj eden je namreč imel možnost tovrstne blokade v aplikaciji in ker je naslednji dan dobil kartico nazaj (v denarnici, iz katere je izginilo samo tisto malo gotovine, kolikor jo je bilo notri), bi potem lahko kartico preprosto odblokiral. Drugi pa je hitro zamenjal gesla, prijavil zlorabe in ker je bila ta vezana na Paypal, kjer je bila v ozadju kartica, te prav tako ne bi bilo treba preklicati, čakati in nato povsod vpisovati nove.

Edina manjša nevšečnost pri tej spremembi v NLB Pay je v dejstvu, da nadgradnja aplikacije izbriše vse vnesene kartice. Zato jih je treba dodati na novo, kar v resnici vzame manj kot minuto časa. Treba je biti pozoren zgolj na to, katero nastaviš za privzeto, če jih imaš več.

Sicer pa omenjena mobilna denarnica ostaja zgolj na sistemu Android. Uporabniki iNaprav so še naprej obsojeni na čakanje, da bo v Sloveniji uradno na voljo Apple Pay. Po naših informacijah NLB verjetno ne bo ena od bank, s katerimi bo ta platforma štartala na slovenskem trgu, temveč naj bi jo Apple dodal jeseni ali do konca leta, kot najbrž še kakšno drugo. Na začetku bosta menda vključeni največ dve banki, ena od njiju bo skoraj zagotovo N26, datum prihoda storitve v Slovenijo pa najbrž pozna samo Apple, a utegne se zgoditi že zelo kmalu. Prejšnji teden je sicer v Apple Pay vstopil Revolut, za dan ali dva je bilo z nekakšnim obvodom pri nastavitvah regije mogoče zadevo uporabljati celo v Sloveniji, toda kasneje so kartice slovenskih uporabnikov izključili in nadaljuje se čakanje. Lepo pa je videti, da v vmesnem času domače banke sledijo dobrim zgledom pri uporabniški izkušnji. Zagotovo pa je zanjo treba nekaj prilagajanja infrastrukture v ozadju.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja