Idealen bančni paket za plačevanje s telefonom?
Matjaž Ropret 12. oktobra 2021 ob 11:43

Moje navdušenje nad brezstičnim plačevanjem s pametnim telefonom (in uro) je verjetno zdaj že dobro znano. Prepričan sem, da bi se še marsikdo odpovedal fizičnima karticam, če bi njegova banka ponujala ustrezno mobilno denarnico. Za uporabnike androidnih telefonov je morda lahko rešitev odprtje poceni »digitalnega« paketa pri NLB.

Realnost je v Sloveniji taka, da na androidni strani vsaka banka sama ponuja rešitev za plačevanje s telefonom, če jo ponuja, medtem ko Googlova in druge podobne platforme (Google Pay, itd) uradno niso na voljo. Pustimo ob strani, da se po določenih ovinkih da priti do njih, taki načini niso za večino. Na voljo so tako NLB Pay (NLB), Wave2Pay (Intesa Sanpaolo), mDENARNIC@ (NKBM) in DH Denarnik (Delavska hranilnica). V sistemu iOS ima tako ali tako poln dostop do čipa NFC zgolj platforma Apple Pay, zato je mogoče plačevati izključno z njo, vanjo pa je za slovenske uporabnike vključenih enajst finančnih ustanov (Bank of America, Curve, iCard, mBills, Monese, N26, Paysera, Revolut, SumUp, Wise in Intesa Sanpaolo, ki je začuda ni na Applovem seznamu). Od teh sta »domača« zgolj Intesa in Petrolov mBills, od tujih bank sta zanimivi predvsem N26 in Revolut, pa še »posrednik« Curve, ki omogoča uporabo kartic, izdanih pri drugih bankah. Slovenske banke se v Apple Pay večinoma ne vključijo, pri čemer razlogov javno ne povedo, zakulisno pa lahko slišimo različne, od domnevno visokih stroškov oz. pristojbin, do nefleksibilnosti procesnega centra, ki ga uporablja večina bank, in še kakšnega. Tako je na obeh straneh dokaj omejena izbira in verjetno niso redki, ki bi raje prislanjali telefon namesto kartice k terminalom POS, a tega ne počno, ker njihova primarna banka tovrstnega načina plačevanja ne omogoča.

Vsaj med lastniki Applovih naprav ni malo takih, ki so si zaradi Apple Pay odprli račun pri enem od omenjenih tujih ponudnikov, ali pa so ga imeli že od prej in so bili navdušeni, ko je omenjena platforma dosegla Slovenijo. Androidni uporabniki teh ponudnikov ne morejo izkoristiti za plačevanje s telefonom, saj ti ne ponujajo lastnih mobilnih denarnic, Google Pay pa, kot rečeno, Slovenije ne priznava kot relevantne države. Odprtje dodatnega računa pri eni od štirih »pravih« bank samo za mobilno denarnico se večini zagotovo zdi predrago, kajti že primarni ni poceni.

Paket Digitalni pri NLB stane 99 centov na mesec (po prvih treh zastonjskih mesecih) in je dovolj poceni, da bi lahko služil kot dodatni račun. V primerjavi z drugimi ima določene omejitve. Ne omogoča denimo najema posojila ali izrednega limita, osnovni limit pa je bistveno nižji (700 evrov), tudi dnevni dvig na bankomatih je omejen na 700 evrov. A vse to niti ni pomembno, kajti kdor bi račun pri NLB s tem paketom odprl v prvi vrsti zaradi uporabe NLB Pay, lahko to storitev uporablja povsem enako kot komitenti z dražjimi paketi, prav tako osnovne zadeve v mobilnem in spletnem bančništvu, denimo plačevanje položnic in nakazila, tudi čez sistem Flik.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Paket je namenjen zgolj novim komitentom, obstoječi NLB-jevi ne morejo preiti nanj. Vanj je vključena debetna kartica Mastercard, za zdaj fizična, ima pa banka v načrtih povsem digitalno, ki bo živela le v mobilni denarnici in kot »številka« za spletne nakupe. Za slednje in tudi običajne nakupe v trgovinah je sicer omenjena kartica idealna, saj združuje lastnosti klasične debetne (kakršna je bila poslavljajoča se Maestro) in »kreditne«, le da tu ni odloženega plačila. Primerna je torej tudi za večje nakupe, saj so zneski odvisni zgolj od razpoložljivega stanja na računu in morebitnih omejitev trgovca. Z drugimi besedami – če imaš toliko na računu, z debetno kartico Mastercard brez težav kupiš prenosnik za tisočaka in pol, tako v fizični trgovini kot po spletu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
6 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja