Orville sem do zdaj gledal bolj kot ne z levim očesom. Začelo se je kot intelektualna parodija na Zvezdne steze, ki naj bi odkrivala čisto sodobne medčloveške odnose. Kapitan in prva častnica sta ločenca, a morata, kot marsikateri ločeni par, trpeti drug drugega. Zdravnica se zaljubi v umetno ustvarjeno bitje. Drugi častnik živi v istospolnem odnosu, kar je za njegovo vrsto enako, kot je za nas zveza moškega in ženske. Podobnih »navez« je še veliko. Nima smisla vseh naštevati. Pomembne so, ker so vir intelektualnih »štosov« in občasno »čistih zajebancij«. Del jih je razumljivih na prvo žogo in jih opaziš tudi z levim očesom, medtem ko jih nekaj globljih in zahtevajo kanček razmišljanja. Izobraževalni ton, ki so ga avtorji gotovo namerno subtilno vključili v zgodbo, da serija ne bi bila preveč banalna.

V prvi in drugi sezoni so zgodbe epizodne in brez rdeče niti, šele v tretji naj bi bili deli vsebinsko med seboj povezani. Vseeno so manj pomembne, ker so v resnici kulisa za raziskovanje odnosov med ljudmi in bitji na raziskovalni vesoljski ladji Orville. Od igralske zasedbe izstopata Seth MacFarlane, ki je tudi eden od producentov serije, in Adrianne Palicki. Drugi so tostran Atlantika manj poznani oziroma so tudi onstran na začetku kariere.

Orville sodi med tiste serije, za katere pravim, da je popolnoma vseeno ali jih gledate ali ne. Nudijo kratkotrajno zabavo, morda sem ter tja poglobljeno misel, toda dolgotrajne vrednosti nimajo. Gledam jih, ko imam čas, ni na dosegu roke ničesar pametnejšega in še tedaj občasno z enim očesom. Žal je tako. Čeprav ji delam manjšo krivico. Ni slabo zaigrana, napisana in posneta. Če že kaj, potem me moti preveč očitna z računalnikom izrisana scenografija. So trenutki, ko je preveč »risankastična«. Posledica varčevanja, saj v tem primeru pač ne gre za visokoproračunski izdelek.

Kaj: Tretja sezona znanstvenofantastične serije The Orville

Kje: Televizijski program FOX (vsak četrtek), tudi na pretočni storitvi Hulu.

Ocena 3: Čeprav po svoje zanimiva, ji manjka originalnosti. Preveč spominja na Zvezdne steze in Roddenberryjev pogled na prihodnost človeka in vesolja, medtem ko se vidi, da je za scenografijo zadolžen računalnik.

Priporočilo: Primerno za vse, kajti v tej seriji ni ničesar nespodobnega, nagravžnega ali kako drugače neprimernega. Zahteva pa skupek delujočih možganskih celic, da razumeš, kaj želijo avtorji med vrsticami povedati.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post The Orville: Že dolgo ne želi biti več samo parodija (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Serija prikazuje človekovo nadvlado nad galaksijo, ki nam je razumsko bližje od utopične družbe Zvezdnih stez, in če zanemarimo tehnološki napredek in čas, prinaša zaplet, ki se ga ne bi sramovali v Igri prestolov. Vesoljska saga, v katerih med drugimi igrata Jared Harris in Lee Pace, presega prva pričakovanja in navdušuje z drugačnostjo.

Namesto da bi se z vsemi močmi trudil zvesto poustvariti Asimove ikonične like in zgodbe, jih David S. Goyer koristi kot navdih nekoliko drugačne različice, primernejše televizijskem ekranu in pozornosti gledalcev. Kljub temu gre za neprimerno zvestejšo in boljšo adaptacijo, kot smo jo gledali v filmu Jaz robot z Willom Smithom.

Najmanj je spremenjen lik briljantnega matematika in psihologa, začetnika »psiho zgodovine« Harija Seldona (Jared Harris), ki z matematično enačbo dokoplje do sklepa o bližnjem konec oblasti genetične dinastije, kateri bo sledilo 40 tisoč let teme. Da bi trajala zgolj tisoč let, predlaga gradnjo galaktične enciklopedije, v kateri bi shranili tehnološki in kulturni napredek trilijona ljudi in človeških civilizacij na več sto planetih. Pri tem mu pomagata matematik Gaal Dornick in Salvor Hardin. Oba sta v knjižnem izvirniku moška, slednji prvi župan kolonije na od boga pozabljenem planetu Terminus, a v seriji temnopolti ženski. Igrata ju Lou Llobell in Leah Harvey, slednja v vlogi bojevnice. Politično korektno? Morda! Toda glavni razlog je drugje. Asimov v romanih pokriva tisočletja, v katerih se izmenjujejo raznoliki liki, to pa je za televizijsko adaptacijo dokaj neprimerno.

Galaksiji vlada Cleon XII, premetenka besede »clone«, kajti vladajo kloni monarha Cleona prvega. Troedinost otroka brata zarje (dawn), odraslega brata dneva (day) in brata mraka (dusk). Ko pride čas in klonirajo novega monarha, starega »dokončno« upokojijo. Genetična dinastija je dosegla nesmrtnost, a ker je ves čas vse enako in se nikdar ne dogodi nič nepričakovanega, je to po Seldonovi enačbi razlog napovedanega propada.

Niso pa samo vladarji častihlepni. Takisto je Seldon, vendar ta želi nesmrtnost doseči z ustanovitvijo »fundacije«. Tvorbe, ki se jo bodo nekoč veljala kot rešiteljica človeštva. Njega in Gaal zaradi napovedi propada postavijo pred sodišče, a ju ne obsodijo na smrt. Namesto tega jima dovolita izvesti načrtovano na oddaljenem planetu, kamor se s somišljeniki odpravita na počasnem štiriletnem popotovanju preko neskončnosti vesolja. Tehnologijo takojšnjega skoka jim namreč prepovedo. Obenem se planetu Trantor, osrednjemu planetu galaktičnega imperija pripeti teroristični napad s 100 milijoni umrlimi. Odgovor dinastije je takojšen in usmerjen na planeta z galaktičnega obrobja, od koder prihajata napadalca.  

Povzemanje snovi, ki se razteza skozi generacije, tisočletja in galaksije, še zdaleč ni preprosto. Začetki namreč segajo vse do prvega romana, Jaz robot. V fantazijskem vesolju so ljudje robote uničili, tako da obstaja en sam v službi upravnice dvora, ki jo odlično upodablja finska igralka Laura Birn. Kljub zastrašujočemu obsegu serija pokaže dovoljšno pripovedno doslednost, da pogosti skoki skozi čas in prostor ter miselno zahtevnejši dialogi, gledalca ne zmedejo. Namesto tega v le dveh epizodah potrjuje, da gre za enega najbolj obsežnih znanstvenofantastičnih televizijskih epov s pametnim prikazom fantazijskega sveta, obsežno režijo in produkcijo, pri katerih denar ni bil ovira.

Kaj: Foundation (televizijska serija)

Kje: vsak petek na pretočni storitvi Apple TV+

Ocena 4: Ambiciozni projekt upodabljanja serije romanov Isaaca Asimova s potencialom sage Vojne zvezd.

Priporočilo: Primerno za vse, ki razmišljajo, želijo razumeti in znanost postavljamo pred »šarlatanstvo«. Ogledalo zanikovalcem vsem sort in oblik.

The post (Skoraj) predobra, da bi bila resnična (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Velja spomniti na prvo sezono, katere zaključek je glede na naiven zaplet pričakovan. Desetletje po tem, ko so se skoraj vsi člani druščine JSA (Justice Society of America) preselili v večna lovišča v bitki z negativci združenimi v ISA (Injustice Society of America), srednješolka Courtney Whitmore (Brec) odkrije kozmično palico in postane inspiracija novi generaciji, najmanj malce čudaških junakov. Njena na kup zmetana druščina na koncu druge sezone prepreči zaroto ostarelih članov JSA, čeprav so bolj izkušeni, starejši in obvladujejo svoje moči. Smo sploh lahko začudeni?

Lani me kljub pomanjkanju vsebin serija ni pritegnila dovolj, da bi se o njej razpisal. Ne bi se niti letos, če ne bi prejšnji teden zasledil prve epizode druge sezone. Žal je silno dolgočasna in spet popolnoma v okvirjih vsem sprejemljive mladinske serije. Junaki ne vedo, kaj bi počeli, ko v bližini ni več zlobnežev. Še posebej Courtney ima težave. Silno razumevajoč očim, eden od preživelih članov JSA, bi po koncu šole rad družino odpeljal, čisto po ameriško, v nacionalni park Yellowstone, toda izkaže se, da so dobra dejanja pustila posledice. Negativne ocene v spričevalu, zaradi katerih mora dekle v poletno šolo. Nič ne bo z izletom. Še dobro, da se obeta zaplet. Najprej Courtney spozna hčerko zelene lanterne, nakar se zlobna punčara Cindy s pomočjo angela maščevanja (Eclipso) loti rekrutiranja novih negativce. Dolgčas našim junakom tudi poleti ne bo. Ampak stavim, da bo dogajanje spet polikano, pocukrano in v vseh pogledih popolnoma neproblematično. HBO, čemu ti je tega treba bilo?

Če odmislimo predvidljivost, površen opis likov, nobenega občutka za humor in puritansko obsedenostjo z vsestransko primernostjo, – a sploh še kaj potem ostane, – je v drugih elementih v okviru kakovosti, ki jo od HBOja pričakujemo. Prva epizoda druge sezone nadaljujejo štimungo prve. Če zanemarimo letenje Courtney nad mestom, ki malce spominja na leteče prizore iz Harryja Potterja in čudovit avtomobil iz petdesetih očima, potem je vse ostalo en pretirano dolg in dolgočasen uvod. Nakar se utrne utrinek upanja, a bojim se, da bo zgodba predvidljiva. Junaki se bodo borili z novimi zlikovci, medtem ko bodo reševali osebne težave, ki mimogrede, gledalce bolj malo zanimajo. Kdaj ste videli, da je očim razumevajoč kot pravljični lik in da najstnica, katere starši so pred ločitvijo, kuha večerjo, da bi jih spravila skupaj. Kaj takšnega je mogoče samo v pretirani fikciji. Morda pa je vse to brezvezno in nepomembno, kajti serija je narejena na način, ki naj bi pri gledalcu vzbudil upanje. Vsaj nekaj!

Kaj: Stargirl (zvezdna punca), druga sezona.

Kje: HBO OD v ponudbo operaterjev

Ocena 3: Seriji manjka wow faktor. Nekaj, zaradi česar bi bila več kot pocukrana mladinska nadaljevanka vredna dobrega režiserja začetnika.

Priporočilo: Bi bili presenečeni na zapis, da je primerna še za dojenčka v zibelki, kajti puritansko je popolna. Še negativcem ne morem očitati veliko.

The post Zvezdna punca (Stargirl): Bližje Nickelodeonovi mladinski kot seriji o DC-jevi junakinji (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Nihče ne napoveduje konca sveta, ker leto dni po izbruhu Katla še vedno bruha in topi ledenik. Redki prebivalci bližnjega mesta zbirajo podatke, skrbijo za kolikor toliko znosno življenje, ali preprosto niso hoteli oditi. Tedaj iz meglic napol stopljenega ledenika stopi s pepelom prekrita skrivnostna ženska. Prvi v nizu nenavadnih dogodkov. Krokar z belim peresom pogine, nakar kmalu prileti njega popolna kopija in na koncu prve epizode je Grimma (eden od osrednjih likov) do srca pretresena. Krhko ravnovesje skupnosti je porušeno, ko vulkanolog iz Reykjavika poskuša razumeti podatke iz ognjenika.

Netflixova islandska serija Katla večinoma nudi odlično razmerjem med razkritim in skrivnostnostjo. Ker ne more staviti na zvezdniško zasedbo, gradi na pripovedi in kinematografiji. Noro dobro namreč izpade zatemnjeno okolje zasuto s pepelom in skoraj brez sončne svetlobe, ko se glavna igralka okoli sprehaja v rumenem dežnem plaščku. Odlična scena pa še zdaleč ni osamljena in že zaradi tega se splača pogledati vsaj prvo epizodo. Ne skrbite zaradi slabega razumevanja angleščine, ki je razen redkih odlomkov v švedščini, prevladujoč jezik. Ker ni materin jezik igralcev, ti govorijo silno lepo in razumljivo.

Do zdaj jih ni bilo, v naslednjem odstavku pa je nekaj nežnih kvarnikov. Če jih nočete, ga preskočite. Izkaže se, da je ženska le prvi prišlek in mladostna kopija Švedinje, ki se je po krajšem življenju v Viku, pred desetletji vrnila v domovino. Še več vprašanj sprožijo novi prišleki. Dvignejo se iz pepela, čisto počasi privlečejo v mesto in povzročijo zmedo. Takrat prispe vulkanolog Darri, ki skuša ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja. V nadaljevanju prve sezone zgodba preide v značajsko dramo glavnih likov, kjer je Vulkan bolj kot ne kulisa zanimivega dogajanja. Skrb šefa policije za na smrt bolno ženo, burnega odnosa med Kjartenim in Grimo ter spoznanjem, da ima Grimin oče Tor več skupnega s skrivnostno žensko, kot je pripravljen priznati. Finale prve sezone nato spet sproži več vprašanj, kot nudi odgovorov. Dovolj je reči, da je frustrirajoče »odprt«.

Ni dvoma, da serija Katla poživi letošnjo nabirko znanstvene fantastike in hkrati daje upanje, da Netflix ni na poti amerikanizacije sveta. V vseh elementih je dovolj drugačna, da jo zlahka označim za unikatno. Da je Islandska, pa ima kvečjemu prednost in dokaz, da lahko odlične vsebine nastanejo izven okrožja ameriških filmskih in televizijskih studiov. Škoda, da včasih prekmalu izdajo, kar bega gledalca, na primer identiteta ženske in njena povezava z Islandijo je odkrita takoj, zato zna biti za nekatere zgodba temu primerno dolgočasna. Takrat napetost popusti, čeprav bi lahko zlahka bilo drugače. Še dobro, da smo priča precej dobrih preobratov, s katerimi so zastavljeni temelji za morebitno drugo sezono.

Kaj: Katla, islandska televizijska serija

Kje: Netflix, če ga nimaš potem »saj veš, kje«.

Ocena: 4 (temačna in vznemirljiva dramska izkušnja, ko kinematografija, kulise in vizualni učinki jemljejo dih!)

Priporočilo: Temačno in miselno zahtevno, zato ni za one, ki jih begajo že zapletenejše vesoljske opere!

The post Odgovore boš hotel takoj in zaradi njih ti bo čeljust padla na tla (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

V Marvelovo vesolje je bila vrnjena polovica živega, ki je izpuhtela po Thanosovem tlesku s prstom, toda ne tudi tisti del, ki je prej ali kasneje umrl prave smrti. Iron Man naj bi bil za vedno zakopan, verjetno tudi Črna vdova in prav tako originalna Gamora (Varuhi galaksije). Pa vendarle je spet med živimi. Zamenjala jo je »kopija« iz alternativnega časa, ki je v Maščevalcih: Zaključek s krušnim fotrom skočila v prihodnost in mu takisto kmalu zarila nož v hrbet. Če ne alternativno vesolje, potem je čas odgovor na zapletena vprašanja, kako vrniti umrli lik, ne da bi kazilo dogodivščine in medlo gledalce. Zakaj? Ker je zanimiv in si obetajo nekaj cekinov v nikdar »site« blagajne produkcijskih studiov. Eto!

Odgovor imate na dlani. Čeprav je bilo eno prvo Thanosovih dejanj v Maščevalcih: Brezmejna vojna davljenje Lokija, se ta kot kopija samega sebe prelevi v varuha časa.

Potem ko ukrade Teserakt, medtem ko maščevalci potujejo v času, in ponovno zbirajo neskončne kamne, alternativno različico Lokija pripeljejo pred skrivnostno agencijo, birokratsko organizacijo, ki ostaja zunaj prostora časa in varuje en in edin zveličaven časovni tok. Dajo mu na izbiro, da ga izbrišejo iz obstoja ali jim pomaga ustaviti večjo grožnjo. Umreti se mu kajpada ne mudi, zato pristane. Nežen kvarnik v nadaljevanju! Pravzaprav ga rekrutirajo, ker varuhom časa težave povzroča neskončno zlobnejša različica Lokija in bi jim njegov pogled prišel prav. Zaplete se v triler, saj je prisiljen loviti samega sebe!

Prva epizoda se na trenutke malce vleče, vendar vse zle misli odpihnejo odlični dialogi med Lokijem (Tom Hiddleston) in agentom Mobiusom M. Mobiusom (Owen Wilson). Ker je med njima neki žmoht, ju je prav zabavno gledati. Owen Wilson je v karieri upodobil nekaj silno komičnih filmskih likov, zato tovrstno predstavo od njega pričakujete. Tom Hiddleston pa se tudi dobro znajde v koži nordijskega božanstva. Kakor koli. Sila ju enkrat privlači, drugič odbija in ravno to obeta, da se bo serija razvila v eno boljših letos.

Kaj: televizijska serija Loki

Kje: pretočna storitev Disney+ ali saj veš, kje!

Ocena: 3

Priporočilo: Nordijski bog prevare in zaščitnih vohunov je silno karizmatična osebnost, zato je bilo vprašanje časa, kdaj bo dobil lastno serijo. Pretiranega nasilja in spolnosti ni, je pa nekaj inovativnih »štosov«, zato se mi zdi primerna skoraj za vse. Če le ljubiš junake, božanstva in bitja iz drugih stvarnosti.

• SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Čemu se božji škodljivec Loki prelevi v varuha časa? (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

V Penny Dreadful nastopajo volkodlaki, vampirji, Frankenstein, Dorian Gray in drugi liki iz svetovnih klasik grozljivk, v seriji Nemogoče pa so v ospredju ljudje in ne stvori, večinoma ženske, ki se jih je pred tremi leti nekaj dotaknilo. Kot se izkaže na koncu prvega dela, neznani leteči predmet videza groteske gotske katedrale nekaj raztrosi nad Londonom. Svetleči »kosmiči« se dotaknejo peščice, jim dajo posebne moči, medtem ko ostali na dogodek pozabijo. Obisk božanstva, ki želi ljudem dobro ali začetek zakrite invazije na planet? Ne vem. Bomo videli. Vsekakor sproži dogodke, ki bi lahko spremenili svet.

Tri leta kasneje Amalia True (Laura Donnelly) z močjo videti delčke prihodnosti vodi sirotišnico, v kateri živi večina »dotaknjenih«, pri čemer ji je v veliko pomoč izumiteljica Penance Adair (Ann Skelly). Po Londonu in širše iščeta dotaknjene, da bi jih zaščitili, saj jih iščejo tudi drugi, katerih nameni niso enako dobri. Aristokrat Hugo Swann (James Norton), brutalni ameriški kirurg Dr. Edmund Hague (Denis O’Hare) in Lord Massen (Pip Torrens), zagovornik imperija in s skeptičnim pogledom na dotaknjene, čeprav je ena izmed njih tudi njegova hči. Maladie (Amy Manson), psihično nestabilna dotaknjena, s svojo skupino sodi nekje vmes. Ne vem ali samo mene porazdelitev »vlog« do nekje spominja na Može X. Zgolj naključje. Morda. Sicer je glavno vprašanje, kdo in zakaj je vse skupaj zakuhal? Na odgovor bo verjetno treba počakati najmanj do konca prve sezone oziroma šestega dela, ki bo na sporedu 17. maja.

Zaradi poplave filmov in serij o takšnih in drugačnih junakih z nadnaravnimi močmi oziroma meta ljudmi, kot jih ponekod imenujejo, je težko biti originalen. So scenaristi zato dogajanje prenesli v viktorijanski London, čas zanimiv že zaradi Jacka Razparača in Sherlocka Holmesa? Zna biti, čeprav to pomeni več dela s kostumi in scenami, ki so poleg fotografije v seriji na zelo visoki ravni. Česa drugega od HBOja niti nismo pričakovali. Dobri prizori, igra in dialogi, preko katerih počasi spoznavate zgodovino in namene likov, so razlog, zakaj ogled serije še kar priporočam. Pod pogojem, da vam je tovrstni žanr všeč.

Kaj: Nemogoče (Teh Nevers) – znanstvenofantastična serija o ljudeh z nadnaravnimi sposobnostmi.

Kje: Program HBO (ob ponedeljkih) in pretočna storitev HBO Go

Ocena 4: Z izbranim igralskim zborom, odlično produkcijo se serija trudi) splet zanimivih idej in likov sestaviti v trdno celoto.

Priporočilo: Pretepi, streljanje in »grozljivejši« prizori so dovolj zakriti, da je serija primerna za vse, ki jih tovrstne zgodbe zanimajo.

The post Nemogoča kombinacija Charlesa Xaviera in Vanesse Ives (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Potem ko so Maščevalci premagali Thanosa in so se po petih letih vrnile milijarde izpuhtelih, je svet drugačen. Ostareli Steve Rogers preda ščit Samu Wilsonu – Sokol (Anthony Mackie), ki pravzaprav ne ve, če ga je vreden, zato ga pokloni muzeju Smithsonian. Američani medtem ugotovijo, da potrebujejo vzor, okoli katerega se lahko poenotijo, zato nekega Johna Walkerja postavijo za novega Stotnika Amerika. James »Bucky« Barnes – Zimski vojak (Sebastian Stan) se spopada s travmatičnimi spomini na umore, ki jih je zgrešil v preteklosti, nad potezo ni navdušen in se zato več čas pregovarjata. Toda z Walkerjem kljub pozivom nočeta sodelovati in raje sama kreneta preganjat teroristično skupino, katere cilj je en svet, en narod! Kako se bo vse skupaj končalo, bodo razkrili naslednje epizode, kajti prve dve sta kot običajno namenjeni vpeljavi v zgodbo. To je (skoraj) vse, kar je treba vedeti. Drugo je zabava, ki ne zahteva pretiranega razmišljanja.

Čeprav imam občutek, da konec ne bo globok, kot bi si želel, saj zna biti razlog, kaj teroristi želijo precej banalen, je serija gledljiva, posebni učinki odlični, letanje Sokola ter njegove poteze pa na ravni Ironmanovih. V prvih dveh epizodah je takšnih prizorov dovolj! Kljub temu da ima Barnes ravno tako nadčloveške moči, skoči iz letala brez padala, ima umetno roka in hitro teče, niso atraktivne kot letalna oprema Sokola in zanimivejše od njegovega rdečega drona. Vendar mi je Zimski vojak všeč zaradi ciničnega pogleda na svet.

Marvelove serije in filmi so natančnejši posnetek stripov od DCjevih, zato so priljubljeni, kar Disney+ dobro izrablja za popularizacijo svoje pretočne storitve. Razlog, čemu jo z nestrpnostjo pričakujemo tudi v naših logih.

Čeprav so nam obljubili, da ne bo več izobraževanja in dela od doma, so obljubo snedli, zatorej je naslednjih nekaj dni spet več časa za gledanja serij in filmov. Če se vam jo ljubi poiskati na netu, ne boste razočarani. Ni sicer presežek, vendar je poleg kakovosti v vseh elementih, dovolj vsebinsko zanimiva, da vam ne bo dolgčas. Njen ogled zatorej toplo priporočam.

Kaj: Televizijska serija The Falcon and the Winter Soldier po Marvelovih stripih.

Kje: Originalno na pretočni storitvi Disney+, a dokler je ni v Sloveniji, saj veš kje!

Ocena 3,8: Na ravni vseh dosedanjih serij in filmov o superjunakih in superzlikovcih iz Marvelovega sveta.

Priporočilo: Primerno za starejše od 13 let, kajti mlajši najverjetneje ne boste razumeli vseh dialogov med glavnima junakoma.

The post Sokol in Zimski vojak se pregovarjata kot stara zakonca! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Ne moti me, da je doktor ženskega spola. Nasprotno. Vseeno mi je, katerega je. Če niste vedeli, Doktor ni pripadnik rase časovnih lordov (Time Lord), temveč je brezčasen otrok iz drugega vesolja ali dimenzije, ki so ga našli njihovi predniki, ga raziskovali, da so iz dokaj običajnih človeku podobnih bitij napredovali v gospodarje časa s sposobnostjo dvanajstih regeneracij. Kdor vsaj malo pozna biti in smisla serije, bo vedel, o čem govorim. Torej, da je zgodbo politično korektna dogajanjem v družbi, je bil najdeni otrok deklica temne polti in ker ima za razliko od lordov neskončno regeneracij, je trinajsti Doktor od leta 2018 in v že v treh sezonah ženskega spola. Škoda le, da igralka Jodie Whittaker ni kos vlogi. Manjka ji karizma, cinizem in »žmoht«, ki so ga doktorjem dali David Tennat, Matt Smith, Peter Capaldi ali Christopher Eccleston. Morda ni kriva ona, temveč, kot menijo mnogi ljubitelji serije scenaristi, ki so zgodbe s tem, ko težijo h korektnosti glede vseh perečih vprašanj, naredili manj zapletene, inovativne in predvsem zanimive.

Medtem ko je bilo nekoč nujno gledati epizodo od prve do zadnje minute in iskati pomen vsake podrobnosti, zdaj lahko ob gledanju počneš še kaj in ti je na koncu bolj kot ne vse jasno. Trend poenostavitve zgodbe, ki ga tako rad očitam ameriškim znanstvenofantastičnim filmom in serijam, je pljusknil še na evropske obale Atlantika. Še eno primerjavo lahko dam. Legendarni člani »zasedbe« Monty Python so gojili intelektualni humor, medtem ko se je večina smejala banalnim prigodam in zapletom policistom iz policijske akademije. Uganite, kam po moje bolj sodi posebna epizoda Doktorja?

V uro dolgi epizodi je preprosto preveč nedorečenosti. Preveč sem se spraševal. Kaj? Zakaj? Kako? Premočrtno gre nekako takole. Na podlagi uničenega izvidnika izdela poslovnež varnostnega robota. A čemu mora biti ta enak oklepu Daleka. Znanstvenik, ki dela zanj, najde v originalu biološko celico ter jo klonira in ustavi organizem. Ta se kajpada zave, razmnoži in nekako prenese v robote. Kako? Ampak to niso rasno čisti Daleki, saj imajo v sebi sledi človeškega DNKja. Doktorica je medtem že več desetletji v zaporu, od koder je reši nesmrtni kapitan Jack. John Barrowman je kot vsakič do zdaj odličen, a ni dovolj, da bi popravil splošni vtis zgodbe. Skupaj se vrneta na Zemljo in dokaj hitro in predvsem (preveč) preprosto rešita težavo. Po domače povedano počistita z nacisti iz vesolja.

Ampak žal je vse skupaj preveč banalno, brez duše in predvsem brez večjega smisla. Prišel, videl, uničil. Pogrešal sem opazke na aktualna dogajanja v družbi, ki se jih Doktor nikdar ni ustrašil, inteligentne humorne vložke in predvsem občutek, da Doktor ni raztresena »avša«, temveč cinik z bolj kot ne dodelanim načrtom in skritim pomenom, ki se izkaže na koncu. Slednje je seveda izostalo.

Kaj: Revolution of the Daleks, posebna epizoda na prehodu med 12. in 13. sezono!

Kje: Naredil BBC, vendar z Googlov pomočjo hitro najdete spletni vir!  

Ocena: slaba 3 (Daleki so morda res odlični, vendar je vse ostalo daleč od kakovosti, ki smo je vajeni ljubitelji Doktorja!)

Priporočilo: Primerno za vse, kajti nasilje in pretirana grozljivost sta prepovedani!

The post Revolution of the Daleks: Vesoljske »kante« odlične, ostalo sedi minus 2! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Ne vem čisto natančno, kdaj in kako so mi pod roke prišli romani trilogije Njegova temna tvar, vendar se spomnim, da me je zgodba pritegnila še pred koncem prvega poglavja. Dobro spisano z obilico podrobnosti vzporednega sveta, kjer so nam ljudje podobni in nam hkrati niso. Knjige – Severni sij, Pretanjeni nož in Jantarni daljnogled – napisane med leti 1995 in 2000 so prevedene v slovenščino in vas tozadevno vabim, da jih preberete. Če jih še niste. Že leta 2007 jim je sledila filmska interpretacija Zlati kompas z zgodbo prve knjige in napovedjo, da mu bosta sledila še dva. Ni se pripetilo, kajti ni požel pričakovanega uspeha kljub jagodnemu izboru igralcev. Nicole Kidman v vlogi matere deklice Lyre, Daniel Craig kot oče Lord Asriel in Eva Green kot čarovnica Serafina Pekkala. Kot že v primeru kakšnega drugega dela se je namreč pokazalo, da film zaradi omejenosti ni primeren za vseobsegajoč prikaz zapletene zgodbe, globine likov in podrobnosti fantazijskega okolja. Televizijska serija je veliko boljši format. HBO se je še odločil, da namesto filmskih zvezd nastopijo manj znani igralci, kar se je izkazalo kot dobra stvar.

Zgodba sloni na obstoju vzporednih svetov, nekatera podobna, druga drugačna, vendar brez predpostavke, da »jaz« obstajam (skoraj) povsod. Tako kot Willa (Amir Wilson) ni v Lyrinem (Dafne Keen) svetu, njene dvojnice ni v njegovem. Svetove povezuje in hkrati loči skrivnostna snov »prah«, predmet raziskovanja učenjakov. V našem svetu bi šlo verjetno za temno materijo, neotipljivo snov, ki predstavlja večino mase vesolja in kot taka povezuje vse. V svetu glavne junakinje ima človek sopotnika, interpretacijo notranjega jaza ali bolje duše, v obliki govoreče živali, ki jo vidijo vsi. Dokler otrok ne odraste, njegov »demon« spreminja obliko, nakar se ustali v telesu živali, ki najbolj predstavlja njegov značaj. Ves čas morata biti blizu in v primeru prekinitve vezi umreta. S posebnim postopkom je smrt sicer preprečena, a človek potem postane zombi. Ljudje na drugih svetovih nimajo zunanje manifestacije duše. Medtem ko smo v prvi sezoni serije spoznavali Lyrin svet, njo, njene bližnje, potovanje na sever in celo vrsto dogodkov, ki so pripeljali do odprtja zareze v druge svetove, se zdaj osrednja nit zgodbe premakne tja.

Kdor je prebral romane, mu je znano, kako bo potekala zgodba v drugi sezoni, zato večjih presenečenj ni in jih ne more biti. A je različno, kako si med branjem ustvarimo podobo likov in njihovega sveta in kako so prikazani v seriji. Za moj okus prepričljivo ter hkrati dovolj zanimivo in podrobno. Dafne Keen se je ustalila v vlogi Lyre in tudi drugi igralci so na ravni vsebin HBO-ja. Osebno mi je še najbolj všeč Ruth Wilson v vlogi Marise Coulter, matere junakinje in mogočne osebnosti konservativnega Magisterija – verske organizacije, ki vlada v Lyrinem svetu. Zanje je prah mimogrede greh, čemur sledi njihov odnos. Manj sta mi všeč James McAvoy kot Lord Asriel in Amir Wilson kot Will, vendar se nanju prej ali slej navadite. Poleg odličnega igranja je odličen tudi prikaz tujih svetov, torej tistih, ki so popolnoma drugačni od sveta Willa, ki je še najbolj podoben našemu. V vseh prvinah je adaptacija romanov na ravni adaptacije Igre prestolov (ne upoštevajoč »sfaljene« osme sezone) in zato serijo vsekakor priporočam. Sicer pa je do konca zgodbe in pretresljivega zaključka pred nami še najmanj ena sezona.

• Kaj: Njegova temna tvar (His Dark Materials), druga sezona
• Kje: Televizijski program HBO
• Ocena: 4 (ker je vse narejeno tako, da se zlahka vživite v Pullmanove fantazijske svetove)
• Priporočilo: Primerno za oba spola in vse starosti. Tudi zaradi kakovosti produkcije vam bo nudila obilo zadovoljstva.

The post Njegova temna tvar: Lyra nadaljuje z iskanjem skrivnostnega prahu (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Užitek je opazovati nekoga zelo pametnega, ki se požvižga na družbene norme med razreševanjem skrivnosti, ki so za vse ostale pretrd oreh. Sherlock Holmes je fikcijski plastelin, ki ga je mogoče preoblikovati za različne namene – trpečega doktorja Housa (Zdravnikova vest), detektive in detektivke v inflaciji kanadskih serij (Murdochove skrivnosti, Frankie Drake) ali sodobno politično korektni detektivski z Jonny Lee Millerjem v vlogi Sherlocka in Lucy Liu zdravnice Watson (Elementary). Robert Downey, Jr. ga je naredil za sodobnega akcijskega junaka v viktorijanski dobi, Will Ferrell v filmu Holmes & Watson za intelektualnega »bebčka«, Benedict Cumberbatch pa si je zgradil svetovno prepoznavnosti v televizijski seriji, ki lik Arthurja Ignatiusa Conana Doyla prestavi v sedanjost. Zdaj je Netflix »gnetenju plastelina« dodal novo dimenzijo z ekranizacijo romanov ameriške pisateljice Nancy Springer o dogodivščinah Enole Holmes – mlajše sestre saj veste koga. Vedeli smo, da ima Sherlock brata, čemu ne bi imel še mlajše sestre?

Ameriške storitve pretočnega videa so se spustile v »mesarsko« klanje za vsakega gledalca posebej, zato ne čudi, da pograbijo vsako potencialno zanimivo idejo unikatnega filma ali televizijske serije, še posebej, če je zaradi »pedigreja« ter dovolj denarja za kakovostno izvedbo in rekrutiranje najboljših igralcev (skoraj) obsojena na uspeh. Britanki Millie Bobby Brown družbo delajo Helena Bonham Carter, v vlogi svobodomiselne matere Eudorie, jekleni mož in mutirani iztrebljevalec pošasti (The Witcher) Henry Cavill kot Sherlock, Samuel George Claflin (igre lakote) kot viktorijansko zatežen najstarejši brat Mycroft, tu pa je še naslednik plemenite rodbine Viscount Tewksbury (Louis Partridge), za katerega je to prva resna vloga.

Millie Bobby Brown ima v filmu dvojno vlogo. Je Enola in še pripovedovalka zgodbe, ki tedaj za moj okus občasno malce preveč očitno, čeprav očarljivo, koketira z gledalcem. Večkrat pove, da nazaj prebrano ime pomeni »sama« (alone) in razlaga, kako jo je mati učila in ji dala svobodno voljo, da razvije svoje sposobnosti raziskovanja, dedukcije in nasploh, da najde svoj smisel življenja. Za žensko v viktorijanski dobi nekaj svetohlinskega. Z izjemo starejšega brata, nekdo mora biti obdobju primerno zoprn in snobovski, so ostali glavni liki pretežno simpatični, razumevajoči, predvsem pa sodobnih nazorskih prepričanj. Čeprav se Enola občasno preobleče v fanta, da lažje doseže svoje, s tem le dokazuje, da je Sherlockova veščina maskiranja dedna, z lahkoto doseže, kar si je zadala. Še prelahko, od tu moja ocena, da je film na trenutke malce otročji. Sicer pa zabaven in gledljiv. Če imate dve uri prostega časa in ni nič drugega pametnega početi, potem zna biti ogled v družinskem krogu dokaj zabavna in lepa sprememba.

• Kaj: Enola Holmes
• Kje: Netflix
• Ocena: 3 (ker je film na trenutke malce otročji!)

The post Enola Holmes: Še nekdo pametnejši od inšpektorja Lestrada! (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.