The Witcher: Jekleni mož postal cinični lovec na pošasti
Marjan Kodelja 23. decembra 2019 ob 06:13

Od nove fantazijske serije The Witcher Netflix pričakuje veliko. Igričarji so jo pohvalili, kritiki pa raztrgali, vendar je »prebavljiva«, če nisi obremenjen in narediš »domačo nalogo«!

Mogoče je, ni pa priporočljivo gledanje, če se ti niti malo ne sanja o fantazijskem svetu poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskega, ki je zapleten kot večina podobnih. So ljudje, pa tudi manj vredne nečloveške rase, pa križanci in mutanti, čarovniki in najpomembnejše, pošasti vseh sort in oblik. Ko sem v družbi navdušenih mladcev omenil, da so serijo kritiki raztrgali, so bili jasni: »Ker ne razumejo, ker nikoli niso igrali (istoimenskih) iger. Oni menijo tako, večina nam podobnih gledalcev jo je na spletu ocenila kot odlično.« O slednjem ne bi izgubljal besed, saj vemo, kako nastajajo komentarji in ocene anonimnih (kvazi) uporabnikov, kritiki pa so tokrat, vsaj po mojem mnenju, malce pretiravali. Serija ni najboljša, kot so jo označili nekateri navdušenci, in prepričan sem, da ne bo iz vrha lestvice trenutno najbolj popularnih vsebin storitev pretočnega videa izrinila serije The Mandalorian. Tako zelo slaba, kot so jo ocenili drugi, pa spet ni. Po moje je nekje v zlatem povprečju s potencialom, da postane v naslednji sezoni boljša!

Ko sem videl, da bo Geralta of Rivia upodobil Henry Cavill sem bil tudi sam skeptičen. Kako se bo sinonim popolne moralne avtoritete, temelja človečnosti, kar mu je zapustilo igranje jeklenega moža, spoprijel s ciničnim, na pol mutiranim lovcem na pošasti, ki mu za ljudi ni mar? Po nekaj prizorih pa dileme ni. Zelo dobro. Vloga mu je pisana na kožo, morda še bolj kot vloga Supermana. Če si na začetku imel pomisleke, nanje hitro pozabiš ter hitro vzljubiš Cavillovo preobrazbo ter cinizem in črni humor, ki leti iz njegovih ust. Spreten pa je tudi v mečevanju, a glede teh prizorov imam pomisleke. Cel kup oddrobljenih glav in potokov krvi je tudi v prizorih dvobojev in bitk v seriji Igre prestolov, vendarle so tam drugačni. Bolj dodelani, z več dinamike in manj igričarsko umetni. S tem pa sem tudi končal primerjave z najbolj razvpito serijo zadnjih let. The Witcer ni naslednja ali Netflixova Igra prestolov, je nova serija, ki si poskuša utreti pot do gledalcev. Primerjanje pa ji dela več škode kot koristi, saj njeno zgodbo in vrednost lahko v celoti dojameš le, če ne gojiš pretiranih pričakovanj, in imaš glede tega prazno glavo.

Netflix je s primernim finančnim vložkom poskrbel, da je kakovost serije v vseh pogledih na pričakovani ravni. To velja za izbor igralcev, kostumografijo, scenografijo, kamero, posebne učinke, pravzaprav za vse, kar naredi neko serijo ali film obrtniško dobro narejen. Odlični so tudi dialogi ter prizori, na katerih hkrati ni veliko likov, »masovke«, na primer bitka v prvi epizodi, pa bi, kot sem že omenil, lahko bile izvedene bolje. Nisem sicer (še) gledal vseh osmih epizod, vendar se mi zdi, da takih množičnih klanj ne bo veliko ter da serija ne temelji na njih, zato je moje opažanje morda manj pomembno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Posamezna epizoda traja slabo uro in to je ravno dovolj, da je vsebina dobro predstavljena, ne preveč banalno, pa tudi ne preveč podrobno, da ne postane dolgočasna. To se mi zdi bistveno in če ne občutiš silne želje po vrtenju naprej ali celo prenehanju gledanja, potem zadeva ne more biti slaba. Skozi prvo sezono boš postopno pridobival tudi vedenje o »Kontinentu« in življenju na njem, vseeno pa ti predlagam, da če imaš le čas, na hitro na spletu prebereš osnove Andrzejevega fantazijskega sveta.


Če imaš rad fantazijske serije in filme, potem zna biti Netflixov The Witcher pravi zate.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja