(Skoraj) predobra, da bi bila resnična (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 29. septembra 2021 ob 06:45

Foundation je bleščeča adaptacija istoimenskih romanov Isaaca Asimova s potencialom, da postane ena najbolj uspešnih znanstvenofantastičnih televizijskih serij.

Serija prikazuje človekovo nadvlado nad galaksijo, ki nam je razumsko bližje od utopične družbe Zvezdnih stez, in če zanemarimo tehnološki napredek in čas, prinaša zaplet, ki se ga ne bi sramovali v Igri prestolov. Vesoljska saga, v katerih med drugimi igrata Jared Harris in Lee Pace, presega prva pričakovanja in navdušuje z drugačnostjo.

Namesto da bi se z vsemi močmi trudil zvesto poustvariti Asimove ikonične like in zgodbe, jih David S. Goyer koristi kot navdih nekoliko drugačne različice, primernejše televizijskem ekranu in pozornosti gledalcev. Kljub temu gre za neprimerno zvestejšo in boljšo adaptacijo, kot smo jo gledali v filmu Jaz robot z Willom Smithom.

Najmanj je spremenjen lik briljantnega matematika in psihologa, začetnika »psiho zgodovine« Harija Seldona (Jared Harris), ki z matematično enačbo dokoplje do sklepa o bližnjem konec oblasti genetične dinastije, kateri bo sledilo 40 tisoč let teme. Da bi trajala zgolj tisoč let, predlaga gradnjo galaktične enciklopedije, v kateri bi shranili tehnološki in kulturni napredek trilijona ljudi in človeških civilizacij na več sto planetih. Pri tem mu pomagata matematik Gaal Dornick in Salvor Hardin. Oba sta v knjižnem izvirniku moška, slednji prvi župan kolonije na od boga pozabljenem planetu Terminus, a v seriji temnopolti ženski. Igrata ju Lou Llobell in Leah Harvey, slednja v vlogi bojevnice. Politično korektno? Morda! Toda glavni razlog je drugje. Asimov v romanih pokriva tisočletja, v katerih se izmenjujejo raznoliki liki, to pa je za televizijsko adaptacijo dokaj neprimerno.

Galaksiji vlada Cleon XII, premetenka besede »clone«, kajti vladajo kloni monarha Cleona prvega. Troedinost otroka brata zarje (dawn), odraslega brata dneva (day) in brata mraka (dusk). Ko pride čas in klonirajo novega monarha, starega »dokončno« upokojijo. Genetična dinastija je dosegla nesmrtnost, a ker je ves čas vse enako in se nikdar ne dogodi nič nepričakovanega, je to po Seldonovi enačbi razlog napovedanega propada.

Niso pa samo vladarji častihlepni. Takisto je Seldon, vendar ta želi nesmrtnost doseči z ustanovitvijo »fundacije«. Tvorbe, ki se jo bodo nekoč veljala kot rešiteljica človeštva. Njega in Gaal zaradi napovedi propada postavijo pred sodišče, a ju ne obsodijo na smrt. Namesto tega jima dovolita izvesti načrtovano na oddaljenem planetu, kamor se s somišljeniki odpravita na počasnem štiriletnem popotovanju preko neskončnosti vesolja. Tehnologijo takojšnjega skoka jim namreč prepovedo. Obenem se planetu Trantor, osrednjemu planetu galaktičnega imperija pripeti teroristični napad s 100 milijoni umrlimi. Odgovor dinastije je takojšen in usmerjen na planeta z galaktičnega obrobja, od koder prihajata napadalca.  

Povzemanje snovi, ki se razteza skozi generacije, tisočletja in galaksije, še zdaleč ni preprosto. Začetki namreč segajo vse do prvega romana, Jaz robot. V fantazijskem vesolju so ljudje robote uničili, tako da obstaja en sam v službi upravnice dvora, ki jo odlično upodablja finska igralka Laura Birn. Kljub zastrašujočemu obsegu serija pokaže dovoljšno pripovedno doslednost, da pogosti skoki skozi čas in prostor ter miselno zahtevnejši dialogi, gledalca ne zmedejo. Namesto tega v le dveh epizodah potrjuje, da gre za enega najbolj obsežnih znanstvenofantastičnih televizijskih epov s pametnim prikazom fantazijskega sveta, obsežno režijo in produkcijo, pri katerih denar ni bil ovira.

Kaj: Foundation (televizijska serija)

Kje: vsak petek na pretočni storitvi Apple TV+

Ocena 4: Ambiciozni projekt upodabljanja serije romanov Isaaca Asimova s potencialom sage Vojne zvezd.

Priporočilo: Primerno za vse, ki razmišljajo, želijo razumeti in znanost postavljamo pred »šarlatanstvo«. Ogledalo zanikovalcem vsem sort in oblik.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja