Njegova temna tvar: Lyra nadaljuje z iskanjem skrivnostnega prahu (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 25. novembra 2020 ob 06:15

V drugi sezoni ekranizacije Pullmanovih fantazijskih romanov dekletce prestopi nevidno mejo med vzporednimi svetovi v iskanju očeta in skrivnostne snovi, ki jo učenjaki njenega sveta preprosto imenujejo »prah«.

Ne vem čisto natančno, kdaj in kako so mi pod roke prišli romani trilogije Njegova temna tvar, vendar se spomnim, da me je zgodba pritegnila še pred koncem prvega poglavja. Dobro spisano z obilico podrobnosti vzporednega sveta, kjer so nam ljudje podobni in nam hkrati niso. Knjige – Severni sij, Pretanjeni nož in Jantarni daljnogled – napisane med leti 1995 in 2000 so prevedene v slovenščino in vas tozadevno vabim, da jih preberete. Če jih še niste. Že leta 2007 jim je sledila filmska interpretacija Zlati kompas z zgodbo prve knjige in napovedjo, da mu bosta sledila še dva. Ni se pripetilo, kajti ni požel pričakovanega uspeha kljub jagodnemu izboru igralcev. Nicole Kidman v vlogi matere deklice Lyre, Daniel Craig kot oče Lord Asriel in Eva Green kot čarovnica Serafina Pekkala. Kot že v primeru kakšnega drugega dela se je namreč pokazalo, da film zaradi omejenosti ni primeren za vseobsegajoč prikaz zapletene zgodbe, globine likov in podrobnosti fantazijskega okolja. Televizijska serija je veliko boljši format. HBO se je še odločil, da namesto filmskih zvezd nastopijo manj znani igralci, kar se je izkazalo kot dobra stvar.

Zgodba sloni na obstoju vzporednih svetov, nekatera podobna, druga drugačna, vendar brez predpostavke, da »jaz« obstajam (skoraj) povsod. Tako kot Willa (Amir Wilson) ni v Lyrinem (Dafne Keen) svetu, njene dvojnice ni v njegovem. Svetove povezuje in hkrati loči skrivnostna snov »prah«, predmet raziskovanja učenjakov. V našem svetu bi šlo verjetno za temno materijo, neotipljivo snov, ki predstavlja večino mase vesolja in kot taka povezuje vse. V svetu glavne junakinje ima človek sopotnika, interpretacijo notranjega jaza ali bolje duše, v obliki govoreče živali, ki jo vidijo vsi. Dokler otrok ne odraste, njegov »demon« spreminja obliko, nakar se ustali v telesu živali, ki najbolj predstavlja njegov značaj. Ves čas morata biti blizu in v primeru prekinitve vezi umreta. S posebnim postopkom je smrt sicer preprečena, a človek potem postane zombi. Ljudje na drugih svetovih nimajo zunanje manifestacije duše. Medtem ko smo v prvi sezoni serije spoznavali Lyrin svet, njo, njene bližnje, potovanje na sever in celo vrsto dogodkov, ki so pripeljali do odprtja zareze v druge svetove, se zdaj osrednja nit zgodbe premakne tja.

Kdor je prebral romane, mu je znano, kako bo potekala zgodba v drugi sezoni, zato večjih presenečenj ni in jih ne more biti. A je različno, kako si med branjem ustvarimo podobo likov in njihovega sveta in kako so prikazani v seriji. Za moj okus prepričljivo ter hkrati dovolj zanimivo in podrobno. Dafne Keen se je ustalila v vlogi Lyre in tudi drugi igralci so na ravni vsebin HBO-ja. Osebno mi je še najbolj všeč Ruth Wilson v vlogi Marise Coulter, matere junakinje in mogočne osebnosti konservativnega Magisterija – verske organizacije, ki vlada v Lyrinem svetu. Zanje je prah mimogrede greh, čemur sledi njihov odnos. Manj sta mi všeč James McAvoy kot Lord Asriel in Amir Wilson kot Will, vendar se nanju prej ali slej navadite. Poleg odličnega igranja je odličen tudi prikaz tujih svetov, torej tistih, ki so popolnoma drugačni od sveta Willa, ki je še najbolj podoben našemu. V vseh prvinah je adaptacija romanov na ravni adaptacije Igre prestolov (ne upoštevajoč »sfaljene« osme sezone) in zato serijo vsekakor priporočam. Sicer pa je do konca zgodbe in pretresljivega zaključka pred nami še najmanj ena sezona.

  • Kaj: Njegova temna tvar (His Dark Materials), druga sezona
  • Kje: Televizijski program HBO
  • Ocena: 4 (ker je vse narejeno tako, da se zlahka vživite v Pullmanove fantazijske svetove)
  • Priporočilo: Primerno za oba spola in vse starosti. Tudi zaradi kakovosti produkcije vam bo nudila obilo zadovoljstva.
Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja