Tokrat Huawei prinaša še bolj izpiljeno barvno podobo, kakovostnejše materiale in dovršeno izdelavo, s katerimi serija samozavestno vstopa v novo obdobje sodobnega oblikovanja. Nova generacija Huawei Watch Fit 5 ostaja zvesta značilni kvadratni obliki, obenem pa uvaja osvežene barvne kombinacije, prijetnejše materiale in še bolj udobno uporabo. Izboljšana zasnova poskrbi za več zračnosti in lahkotnosti pri nošenju, kar bo še posebej všeč urbanim uporabnikom z aktivnim življenjskim slogom in občutkom za estetiko.

Na voljo je tudi pestra izbira paščkov, ki so prijetni za kožo in dovolj zračni za celodnevno uporabo. Zaradi tega se ura brez težav prilagodi različnim situacijam – od sproščenih dnevnih opravkov do športnih aktivnosti v prostem času. Različica Huawei Watch Fit 5 Pro dodatno vključuje funkcije za spremljanje golfa, trail teka in kolesarjenja, zato bo zanimiva tako za rekreativne uporabnike kot tudi za zahtevnejše športne navdušence.

Huawei v ponudbi ohranja tudi modele za bolj specifične potrebe uporabnikov. Tekačem je namenjena ura Watch GT Runner 2, ki omogoča napredno spremljanje tekaških rezultatov in pomaga pri izboljševanju pripravljenosti. Ljubitelji golfa pa lahko posežejo po modelu Watch Ultimate 2, ki z naprednimi funkcijami nudi zanesljivo podporo na igrišču.

Huawei Watch Fit 5 še naprej stavi na lahko in tanko konstrukcijo, ki zagotavlja udobno nošenje skozi celoten dan. Model Pro dodaja še večjo odpornost proti obrabi in praskam, zato ura tudi ob intenzivnejši uporabi dolgo ohrani eleganten videz. Natančno izdelane podrobnosti že ob prvem stiku ustvarijo vtis kakovosti in premišljenega dizajna.

Pomembna nadgradnja je vidna tudi pri zaslonu. Huawei Watch Fit 5 ima izredno tanke robove, kar poveča uporabno površino zaslona in izboljša celotno vizualno izkušnjo. Različica Pro pa prinaša še svetlejši zaslon nove generacije, ki ostane dobro berljiv tudi na močnem soncu ali med zahtevnejšimi dejavnostmi na prostem.

Za uporabnike z različnimi okusi in navadami Huawei Watch Fit 5 ponuja bogat izbor prilagodljivih številčnic. Med njimi so unikatni dizajni, tematske kolekcije in številne možnosti prilagajanja, s katerimi lahko videz ure uskladite s svojim slogom ali priložnostjo. Ne glede na to, ali gre za športno aktivnost, poslovni sestanek ali sproščen dan v mestu, lahko izberete podobo, ki vam najbolj ustreza.

Pametne ure iz serije Huawei Watch Fit 5 omogočajo tudi brezstično plačevanje prek storitve Curve Pay. Do 30. junija poteka posebna ponudba, v okviru katere uporabniki prejmejo povračilo treh odstotkov vrednosti plačil, opravljenih s pametno uro Huawei. Poleg tega novi kupci pridobijo še brezplačen dostop do storitve Huawei MultiPass, ki vključuje članstvo v Huawei Health+ ter dodatne ugodnosti v priljubljenih športnih, fitnes in zdravstvenih aplikacijah, med njimi komoot, Naviki, URUNN, FIIT in Life Period Tracker.

Huawei Watch Fit 5 združuje brezčasen videz, sodobne barvne kombinacije, kakovostne materiale in tehnološko dovršenost ter tako na novo postavlja merila v svetu pametnih ur. Ne predstavlja le tehnološke naprave, temveč tudi modni dodatek in praktičnega spremljevalca sodobnega življenjskega sloga.

Naredite korak v prihodnost nosljive tehnologije in odkrijte napravo, ki uspešno povezuje eleganco, udobje in zmogljivost v popolno celoto.

The post Huawei Watch Fit 5 prinaša svež pogled na sodobne pametne ure appeared first on Tehnozvezdje.

Hoteli ali ne, dejstvom ni mogoče ubežati. Brezgotovinsko plačevanje je vse bolj priljubljeno, a če želimo, da se bo trend nadaljeval, potem ni izgovora, da prejemnik plačila prek spletne ali mobilne banke ali celo poslovalnice tega ne prejme takoj. Četudi je morda nedelja ponoči, in ne čez nekaj ur ali celo dni, kajti tako zapoveduje evropska uredba, ki začne veljati 9. oktobra. Rekli boste, v čem je trik, ko vendarle takojšnja plačila poznamo že od leta 2020. Takrat so slovenske banke uvedle domačo shemo takojšnjih plačil Flik, ki obsega 700 tisoč uporabnikov in mesečno beleži milijon in pol transakcij.

Tokratna sprememba se nanaša na širjenje takojšnjega plačevanja na Evropsko unijo oziroma povezavo slovenskega sistema takojšnjega plačevanja (BIPS), ki ga upravlja Bankart, z evropskim (TIPS). 9. oktobra bomo priča naslednjemu:

• V mobilnih in spletnih bankah ter ostalih bančnih kanalih se bo pojavila možnost SEPA takojšnjega plačila.
• Vpeljan bo varnostni mehanizem VoP, ki pred izvršitvijo plačila preveri pravilnost vnesenih podatkov prejemnika.
• Dodana bo možnost postavljanja limitov za takojšnja plačila.

Varnostni mehanizem je vpeljan, da bi preprečil prevare in napačne vnose. Ne gre za nekakšno raketno znanost, temveč za preverjanje, ali sta naziv prejemnika in njegov račun (IBAN) povezana. Če se bomo na primer zmotili in zapisali napačno ime prijatelja ali se zmotili v računu, bomo obveščeni. Možno je troje: vse je v redu, naziv je povezan z vnesenim računom; račun in naziv nista povezana (pogosto pri spletnih prevarah); ali pa je bodisi napačen naziv bodisi račun.

Postavljanje limita je v funkciji preprečevanja, da bi zapravili preveč. Nastavimo lahko najvišjo vsoto posamezne transakcije (transakcijski limit) in vseh dnevnih transakcij (dnevni limit). Meje delno ščitijo pred zlorabami, saj preprečijo, da bi impulzivno zapravili preveč – če se jih držimo in jih po nepotrebnem ne spreminjamo.

Banke vse pogosteje sprejemajo »filozofijo« finančnih zagonskih podjetij in nudijo vse več storitev prek spleta. Addiko Bank je na primer z rešitvijo podjetja Rekono varne in zanesljive elektronske identifikacije omogočila povsem digitalno izkušnjo sklepanja gotovinskega kredita. Takojšnja plačila pa so udobna in priročna, a hkrati ne moremo zanikati, da postajajo zaradi vse večje odvisnosti od spletnih storitev manj varna. Varnost v spletu seveda ni danost. Skrbeti moramo zanjo. Napotki so znani, a jih ni odveč ponoviti:

• Ne odzivaj se na sumljiva sporočila s povezavo, ki naj bi jih poslala banka. Možno je, da spletni prevarant želi, da vpišeš podatke (PIN, gesla), s katerimi bo nato vstopil v tvoj račun. Če si v dvomih glede sporočila, pokliči banko na telefonsko številko, za katero veš, da je prava.
• Kdor ima več telefonov, naj enega nameni finančnim storitvam. Na tem ne počni ničesar takšnega, kar bi lahko bilo nevarno. Hkrati poskrbi, da bosta računalnik in telefon zavarovana pred škodljivimi kodami (če ne gre drugače, namesti protivirusni program).
• Poskrbi, da so naprave in aplikacije vedno nadgrajene na zadnjo različico.
• Vedno uporabljaj močna gesla in, če je na voljo, dvofaktorsko avtorizacijo (2FA). Gesel in kod PIN nikoli ne zapisuj na listke ali beležke, ki jih hraniš na pomnilniku telefona.
• Ko uporabljaš spletno ali mobilno bančno storitev, naj bo naprava priključena v varno omrežje. Vsaj takrat se izogibaj javnih brezžičnih omrežij.
• Redno preverjaj bančne izpiske in se prepričaj, da ni sumljivih transakcij.
• Nikoli se ne odločaj impulzivno, ko so v igri finančne storitve. Raje dvakrat premisli. Ponudbe, ki zahtevajo, da se odločiš takoj, bi morale vzbuditi sum, da niso takšne, kot se želijo predstaviti.

The post NEDELJSKI NASVET: Ali bo Flik po 9. oktobru še potreben? appeared first on Tehnozvezdje.

Sodim med te, ki raje varčujemo, namesto da bi metal denar skozi okno za nekaj, česar v bistvu ne potrebujem. Hkrati se še kako zavedam, da plačevanje za več prostora v spletni shrambi brez sprotnega brisanja nepotrebnih datotek težavo premakne zgolj v bolj ali manj oddaljeno prihodnost. Ker mi Googlovih brezplačnih 15 gigabajtov za enkrat zadošča, pazim, da po pomoti ne vklopim varnostnega kopiranja fotografij in videoposnetkov. Takoj ko to storiš, si lahko prepričan, da te bo že naslednji dan bolela glava!

Najprej sem pomislil, da Google prikrito »sam« vklopi kopiranje na moji napravi, ne da bi to dovolil. Zakaj bi kaj takšnega počel, je kristalno jasno. Ker želi, da bi vsi mi plačevali čim večji »davek« na digitalno razsipnost, od česar države, iz katerih so plačniki, ne bodo imele absolutno ničesar. Toliko glede neuravnoteženosti trgovine, o kateri govori daleč najslabši predsednik katere koli države kadarkoli v zgodovini (tirani so tu izvzeti). Tega seveda Google ne počne, ker bi hitro dobil po prstih. Zato uporabljajo drugo najboljšo stvar: stalno »teženje«, naj vendarle vklopimo varnostno kopiranje, pogosto zakrito v nekaj popolnoma nedolžnega, saj je jasno, da bo vsak prej ali slej to storil. Trenutek nepozornosti in povrnitev na staro stanje je daleč od preprostega pritiska kombinacije tipk »CTRL-Z«.

Marketinški oddelek še kako dobro ve, da petnajst gigabajtov že dolgo ne zadošča več. Da bi zvišali brezplačno kvoto, jim ne pade na pamet. Za kaj takšnega ni nobene potrebe. Ker nobena druga shramba ne nudi enake ravni preprostosti uporabe in integriranosti v sistem naprav z Androidom, nimajo konkurence, ki bi jih v to prisilila. V prostor se zajeda elektronska pošta, datoteke, fotografije in seveda videoposnetki. Zadnji so najbolj potratni. Dobra minuta v razločljivosti 4K s 60 sličicami na sekundo nanese skoraj 450-gigabajtno datoteko. Zdaj pa sami izračunajte, koliko minut je potrebnih, da zapolnite brezplačno kvoto. Nora vikend zabava in že je ni več!

Bil sem prepričan, da se kaj takšnega meni ne bo zgodilo. Nimam pojma kako, saj ne klikam na vse mogoče in predvsem občasno preverim, ali je poleg ikone računa v aplikaciji Foto prečrtan oblak. Najprej sem debelo pogledal, pomislil celo, da so mi vdrli v račun, za vsak primer sem zamenjal geslo ter začel brisati fotografije in videoposnetke, ki jih je telefon preko noči pretočil na Googlove strežnike. Ni trajalo dolgo, ker sem preprosto izbrisal vse od nekega datuma naprej, česar nobenemu ne priporočam. Zlahka boste s kopijami na spletu izbrisali še originale na pomnilnikih naprav. Raje si bodisi vzamete čas in izbrišete zgolj tisto, česar zagotovo nočete hraniti, ali uporabite možnost vpogleda v »nedavno dodano« in izbrišete to, da bi »oblak« povrnili v izvorno stanje. Še prek kakopak izklopite varnostno kopiranje.

Očitno previdnost ni dovolj. Kaj še lahko storimo? Razen tega, da naročimo več prostora in ga nato »stoično« plačujemo do konca življenja. Najbolj preprosto je, da se pozabavamo z nastavitvami za obvestila, ki jih telefon prikazuje (Obvestila – Aplikacije). Če tega nikoli niste preverili, boste verjetno presenečeni, koliko aplikacij ima dovoljenje za pošiljanje obvestil. Najboljša taktika je ta, da prepoveste vsem in nato dovolite zgolj tistim, od katerih obvestila resnično hočete. To so verjetno družbena omrežja, pošta, sporočilni sistemi in podobno. Nikakršne potrebe pa ni, da ti obvestila pošilja galerija (Google Foto) oziroma sistem v stilu »samo še ti koraki so ostali za popolno nastavitev telefona«, saj je verjetnost, da sem preko enega od teh po nepotrebnem vklopil meni neljubo funkcijo.

The post NEDELJSKI NASVET: Skoraj me je zadela kap zaradi Googlovega obvestila appeared first on Tehnozvezdje.

Slabo bi bilo, če se v naslednjem letu ne bo zgodilo povezovanje in bi bili še naprej obsojeni na razdrobljeno infrastrukturo. Namesto da bi iskali najbližje polnilno mesto, iščemo tisto, na katerem bomo »zapitek« najlažje plačali. Upamo, da izbrana deluje, saj moramo podatke o tem spet iskati na različnih spletnih straneh ali v bolj oziroma manj dobro napisanih aplikacijah.

Svojevrstna težava je mačehovski odnos do infrastrukture. Manjše težave jim zlahka oprostim, saj so pričakovane in normalne. Ne razumem pa, da polnilnica več tednov ne deluje in se nikomur ne zdi primerno, da bi lastnike električnih avtomobilov obvestili, zakaj in koliko časa ne bo delovala. Kar sem videl ta teden pred ljubljanskim nakupovalnim središčem Supernova v Šiški na Petrolovih polnilnicah (AC), je vsaj zame nerazumljivo. Preprosto so jih oblepili s črnimi vrečami za smeti, ker očitno iz nekega razloga ne delujejo. Ne zanima me več, zakaj, kajti ko tam več tednov ni delovala hitra polnilnica istega ponudnika, sva od njega dobila zmeden odgovor, ki ni razjasnil ničesar. Si predstavljate, da bi Petrol za več tednov, meni nič, tebi nič, zaprl bencinsko črpalko in točilna mesta ovil v črni polivinil? Jaz si ne!

Partnerstvo z Elektrom Ljubljana bo nedvomno izboljšalo izkušnjo uporabnikov električnih vozil, predvsem enostavnost in izjemno hitro časovno porabo pri upravljanju plačevanja električnega vozila. Direktor EasyPark Slovenija Uroš Maklič

Letos je bilo ponovno več govora o tem, da bomo v doglednem času pretečeno energijo ponekod lahko plačali s plačilnimi karticami, Petrol in Moon sta z manjšimi težavami povezala sistema, preverjeno Petrolove polnilnice sprejmejo kartico Moon, medtem ko je Elektro Ljubljana (polnilnice Gremo na elektriko) omogočil plačevanje polnjenja v aplikaciji Easypark. Sistem v ozadju dovoli brezhibno integracijo z vsemi polnilnimi postajami ter odpravlja potrebo po okornih plačilnih mehanizmih in uporabo več različnih aplikacij. Vse to poteka v eni s prijaznim uporabniškim vmesnikom, ki dovoli plačevanje z želenim načinom. Tako je postalo uporabnikom omenjene aplikacije dostopnih prek 600, večinoma 22-kilovatnih polnilnih mest. Že do sedaj je bilo plačevanje možno na polnilnicah Energije Plus.

Če strnem pregled leta glede polnilne infrastrukture, potem (žal) ne moremo govoriti o pomembnejšem napredku. Dobili smo kakšno polnilno mesto več vendar po drugi strani ni bilo veliko narejeno v smeri lažje dostopnosti in uporabe. Upajmo, da bomo ta oreh strli v prihajajočem letu.

• 
  KRATKI TEST Geely Starray EM-i Max: Udobje vožnje in prestižni videz daleč pred vsem ostalim
• 
  Kaj vse je bilo očem skrito, da ste lahko uživali v nogometnih poslasticah
• 
  Naglo povečanje števila polnilnic, tudi (ultra) hitrih
• 
  Aiper Scuba V3: Bademajster brez mišic, a s kančkom pameti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Veste, kateri »chat« je najbolj varen in zaseben?

The post NEDELJSKI NASVET: Ker je polnilnic razmeroma malo, bi morale biti dostopnejše appeared first on Tehnozvezdje.

Vlada je lanskega maja s ponosom predstavila zagon projekta, v katerem je pet tisoč upravičencev dobilo brezplačni dostop do storitve, ki starostnikom omogoča kakovostno življenje na lastnem domu, in obenem pripravljala zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je reševal financiranje storitve po 30. septembru letos. Ker ga je nova vlada zaustavila, zaradi tega smo šli celo na referendum, postaja jasno, da denarja iz tega naslova še ni mogoče pridobiti. Ga je mogoče dobiti kje drugje? Lani je Zvonko Černač namreč zagotovil, da s plačevanjem storitve ne bo težav tudi v primeru padca zakona. Še več. Menda naj bi celo sedanji premier obljubil, da uporabniki po koncu poletja ne bodo po domače rečeno ostali na suhem. Toda, to so zgolj obljube, zanje pa ni mogoče nikogar držati za jezik. V najslabšem primeru bodo prisiljeni plačevati storitev iz lasnega žepa, česar si večina ne more privoščiti.

Rezultati raziskave, ki je bila izvedena konec leta 2022, kažejo, da imajo uporabniki z e-oskrbo večji občutek varnosti, okoli 10 odstotkov pa bi brez storitve moralo v dom za starejše oziroma bi potrebovalo drugo obliko pomoči. Okoli tretjina je izrazila tudi potrebo po razširitvi z zdravnikom na daljavo (telemedicino).

Paket, ki je bil lani izbran v javnem razpisu, stane brez davka 31 evrov mesečno, kar za nekatere starejše, kljub na prvi pogled nizkemu znesku, predstavlja preveliko oviro. Poleg tega je postalo ponekod v razvitih državah normalno, da upravičencem, teh je okoli 10 odstotkov starejših od 65 let, osnovno storitev plača država. Potemtakem je pri nas potencialno 40 tisoč upravičencev. Od teh jih pet tisoč storitev uporablja, za toliko denarja smo lani dobili denarja, še dva tisoč pa jih čaka, da država uredi področje.

Statistika po enem letu: 20.236 klicev, 1037 organiziranih pomoči, v 201 primeru je bila potrebna nujna medicinska pomoč

Plačevanje storitve z vplivom na kakovost bivanja, ki obenem razbremeni sistem zdravstvenega in socialnega varstva, je težavno že odkar je Telekom Slovenije storitev kot edini operater v Sloveniji pričel razvijati, in verjetno je skrajni čas, da se zadeva reši na takšen ali drugačni način. Najhujša je namreč negotovost. Poleg tega je urejeno financiranje pogoj za nadaljevanje razvoja storitev v smeri e-zdravja oziroma telemedicine.

• 
  KRATKI TEST Geely Starray EM-i Max: Udobje vožnje in prestižni videz daleč pred vsem ostalim
• 
  Kaj vse je bilo očem skrito, da ste lahko uživali v nogometnih poslasticah
• 
  Naglo povečanje števila polnilnic, tudi (ultra) hitrih
• 
  Aiper Scuba V3: Bademajster brez mišic, a s kančkom pameti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Veste, kateri »chat« je najbolj varen in zaseben?

The post Pričakujejo jasno in nedvoumno zagotovilo, da bo storitev še vedno brezplačna appeared first on Tehnozvezdje.

Nedolgo tega smo bili na robu prave osramotitve, ker z ženo preprosto nisva »napraskala« skupaj še drugega kupčka kovancev za štiri evre (ne me držat za besedo glede natančnega zneska) v istem tednu, ko so se otroci v vrtcu in v šoli skupinsko fotografirali. Sam »poslujem« kar se da negotovinsko, ona glavnino kovanega porabi za parkomate (kjer sam uporabljam sicer malo dražji, a precej bolj priročni EasyPark). Na srečo sem imel zadnje popoldne, preden je moral biti denar v vrtcu, nek dogodek, in sem si potem privoščil sladoled ter ga izjemoma plačal z gotovino, da sem dobil nazaj prepotrebni plehnati kupček.

Malo kasneje se je začelo kupovanje daril za vzgojiteljice in učiteljice, pri čemer sta bila prejšnja leta v uporabi sistema »pustite denar v nahrbtniku tega in tega otroka,« in »otroci naj prinesejo denar določeni sošolki oz. sošolcu.« Letos smo uspeli zadevo speljati z nakazovanjem tistih nekaj evrov eni od mamic.

To sta samo dva primera, ko moramo telovaditi ali z gotovino (pogosto s kovanci) ali z bančnimi nakazili, pa ni zato nobene potrebe. Potem so tu še različne druge otroške dejavnosti, razdelitev stroškov za piknik, pa denimo plačevanje na dom pripeljane hrane (na podeželju ni ponudnikov s flotami »nahrbtnikarjev«, ki so se namnožili po mestih in ki se jih plačuje prek aplikacije) in še kaj drugega. Tako za zasebne namene kot za plačila različnega blaga močno pogrešam razširitev storitve Flik ali neko drugo univerzalno rešitev za premikanje denarja naokrog s pomočjo aplikacije na telefonu.

Sistem Flik Pay je v redu in se mi zdi, da je dobil nekaj uporabnikov, čeprav si ga preveč ljudi iz meni neznanega razloga še vedno kar ne omogoči, pa to vzame vsega skupaj nekaj klikov v spletni banki. Toda težava Flika je v tem, da deluje na osnovi kontaktov v posameznikovem imeniku oz na poznavanju posameznikove telefonske številke oz. e-poštnega naslova. Brez enega od teh podatkov, če nisem česa spregledal, ni načina, da bi s to storitvijo »nakazal« denar.

Večine staršev iz šole ali vrtca pač nimam v svojem imeniku in tudi ne poznam njihovih številk. (Tudi ni razloga, da bi jih) Poslovni subjekti pa so seveda še povsem svoj svet. S skoraj vsemi od naštetih pa smo tako ali drugače v komunikaciji. Po Messengerju (ko se dogovarjamo za darila ali kaj drugega), neposredno na pikniku, po telefonu, ko nekaj naročamo, … Ne bi bilo težave prenesti nečesa, kar bi bila osnova za »nakazilo« oz. plačilo. Ta podatek bi bila lahko preprosta koda, ki bi jo vpisal v aplikacijo Flik ali neko drugo, karkoli bi že pač uvedli za ta namen nadomeščanja klasičnih plačilnih nalogov. Kdor bi zbiral za darilo, organiziral piknik ali zaradi česar koli že pobiral denar, bi v svoji aplikaciji vpisal osnovne podatke (znesek na posameznika, namen, itd) in zgeneriral kodo, ki bi jo potem posredoval ali pokazal ostalim. Ko bi jo ti vnesli v aplikacijo, bi se jim takoj prikazali omenjeni podatki (npr. 10 evrov Mateji za stroške piknika), nakar bi samo še potrdili in avtorizirali zadevo, in vse skupaj bi bilo urejeno. Enako bi lahko fotografski studio pripravil kode za različne pakete in jih pripisal že na list, ki ga učenci dobijo domov, sprejemalec naročil v piceriji pa bi lahko kodo ustvaril še med pogovorom, jo povedal, in hrana bi bila že plačana, ko bi jo dostavljavec pripeljal (če ne bi bila, bi pač še vedno zahteval plačilo z gotovino, ko bi jo izročil). In, mimogrede, ne moti me, če je pica zaradi tega pol evra ali evro dražja. Pomembna mi je priročnost plačila.

Zagotovo obstaja še kakšna druga možnost izvedbe, utrnila se mi je pač ta s kodami (kobinacijami črk, številk in znakov, ne kodami QR). Povsem verjetno kje na svetu že kaj takega imajo in s pridom uporabljajo, če ne drugje, na Švedskem. V vsakem primeru pa mora biti zadeva povezana z bančnimi računi in univerzalna, zato se mi Flik, ki pokriva precejšen del bank, zdi smiselna osnova za tovrstno nadgradnjo. Če se zadeve loti nek »fintech« ponudnik, to takoj občutno zmanjša potencialno število uporabnikov in polje uporabe.

Vsekakor upam, da odgovorni za bančne aplikacije in za Flik Pay razmišljajo o čem takem. V nasprotnem primeru pa so zdaj dobili zastonj nasvet in potem sledi še pohvala in zahvala, če oz. ko idejo uresničijo in se bo tudi v praksi izkazala.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Bančna nakazila so preživeta, prav tako keš, rabimo nekaj boljšega in enostavnejšega appeared first on Tehnozvezdje.

Zgornji primer slabo postavljene polnilnice je mogoče eden najbolj eklatantnih, a še zdaleč ni osamljen. Kar ne pripomore k popularizaciji e-mobilnosti v Sloveniji. Kot poglavitne ovire za nakup električnega avtomobila večina takoj za visoko nakupno ceno, majhnim dosegom (v primerjavi z bencinskimi in dizelskimi) in dolgotrajnim »točenjem« (znova v primerjavi s tem, česar smo navajeni pri bencinu in dizlu), navaja še nezadostno polnilno infrastrukturo in nezmožnost priklapljanja avta doma. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je analizirala stanje z javnimi polnilnicami ter plačevanjem in ugotovila, da težava še zdaleč ni zgolj v njihovem dokaj majhnem številu. Pogosto so tudi postavljene neprijazno do uporabnikov, kot tista zgornja v videu, ali na druge načine. Poleg tega je njihova uporaba vse dražja in vključuje stroške, ki nam jih pri točenju fosilnih goriv ni treba plačevati, saj naftni trgovci niti ne pomislijo, da bi potrošnikom lahko vsilili kaj podobnega kot pri elektriki.

Plačevanje polnjenja na javnih polnilnicah je nepregledno in slabo urejeno, trdijo v ZPS, in v tem se z njimi lahko samo strinjamo. Celo tisti, ki se zanimajo za električne avte, ali jih prodajajo, ne vedo, kakšne so cene na polnilnicah, kdo so ponudniki in kako se posameznik prijavi za uporabo. Za skoraj vse polnilnice, razen za tisto peščico, ki je še ostala brezplačnih, je treba imeti ali kartico ponudnika ali vsaj biti prijavljen v njegovi aplikaciji, kar pa je dražja možnost. Pomembna ponudnika sta v Sloveniji za zdaj dva. Že omenjeni Petrol in Elektro Ljubljana pod blagovno znamko Gremo na Elektriko. Potem je še Volkswagnov Moon, ki ima nekaj lastnih polnilnic pred prodajnimi saloni, omogoča pa tudi polnjenje na nekaterih lokacijah Gremo na elektriko, in pa mednarodna mreža super hitrih polnilnih postaj Ionity.

Za prva dva se je treba registrirati, kar ne uspe nujno v prvem poskusu, nato pa ne pri enem ne pri drugem ni dovolj jasno razloženo, kako naprej. Kako in zakaj naročiti kartico ali na kakšen način plačevati, če se na polnilnico prijavljate z aplikacijo na telefonu. Za plačilo pa je treba imeti kartico ali biti prijavljen v aplikaciji. »Tudi če električna polnilnica stoji v sklopu bencinskega servisa, plačilo s plačilno kartico ali celo gotovino ni mogoče,« opozarjajo v ZPS. Vendar to ni konec nepreglednosti. »Ponudniki brezsramno razlikujejo med uporabniki polnilnic. Pogosto zaračunavajo več tistim, ki uporabljajo kartico partnerskega ponudnika, lahko pa razlikujejo tudi med prijavljenimi ali začasnimi uporabniki (denimo v aplikaciji),« so kritični v Zvezi potrošnikov. Pri Gremo na elektriko je denimo za uporabnika s kartico pol evra začetne pristojbine, za onega z aplikacijo pa en evro. Tako v Sloveniji kot v tujini pa je lahko precej dražje, če ima potrošnik kartico, ki sicer omogoča polnjenje, a ni kartica ponudnika polnilne postaje. Nekaj časa že velja tudi dodatno zaračunavanje po treh urah »priklopljenosti«, kar je seveda za uporabnike lahko težava na določenih lokacij, kamor niso prišli samo prehodno, denimo na sprehod, kosilo ali krajše nakupovanje.

Nakar se lahko vrnemo na postavitev polnilnic. Pogosto jih je težko najti na parkirišču, ker niso dobro označene in ker so tudi na digitalnih zemljevidih njihove lokacije zelo približne. Težko se je znebiti občutka, da so zanje uporabili tistih nekaj kvadratnih metrov, ki so bili ravno prosti. Potem lahko le upamo, da polnilnico, sploh tako z vgrajenimi kabli in priključki, postavijo tako, da avto zapeljemo proti njej, ne vzporedno, in lahko avto priklopimo, ne glede na to, kje ima priključek.

V ZPS so pomislili še na to, zakaj polnilna mesta praviloma nimajo strehe. »V mestu bi bilo morda nenavadno, da bi polnilna mesta pokrivali, drugače pa je na namenskih prostorih, kot so bencinski servisi. Točilna mesta za bencin, dizel, LPG in CNG so skoraj vedno pokrita, prostor ob električnih polnilnicah pa je večinoma brez nadstreška. Ne gre le za udobje in zaščito pred padavinami, ampak tudi za optimizacijo polnjenja v času visokih temperatur. Vročina je namreč največji sovražnik akumulatorjev, zato bi bilo bolj primerno, da bi avtomobil med polnjenjem stal v senci, kar je še zlasti pomembno med hitrim ali ultrahitrim polnjenjem, med katerima se akumulator občutno ogreje.« Višje zunanje temperature kaj lahko povzročijo počasnejše polnjenje, še posebej, če bi hitrost polnilnic dodatno dvignili z zdajšnjih 50 kW (pri večini) na 100 kW ali več.

Tako v ZPS kot tudi ustvarjalci Tehnozvezdja smo prepričani, da je še veliko prostora za izboljšave in da so te precej nujne za povečanje priljubljenosti električnih avtomobilov.

Predlogi oz. zahteve evropskih potrošniških organizacij za izboljšave

(z našimi komentarji, kjer so potrebni)

– Vzpostavitev goste mreže javnih polnilnih postaj za električna vozila, ki bodo dostopne vsem potrošnikom pod enakimi pogoji.

Za zdaj pogosto ni problema dobiti proste »vtičnice«, a se nam je že zgodilo, da sta bili zasedeni obe – zelo redko jih je več na enem parkirišču. Domnevamo, da bi bilo ob bolj običajnem poletju z večjim navalom tujcem vsaj v turističnih krajih kar nekaj slabe volje.

– Obračun zgolj pretočene energije, morebitno časovno obračunavanje bi se lahko začelo šele po daljšem času in bi se moralo izkazovati kot nekakšna »parkirnina«

Predvsem »začetna pristojbina« je klasičen primer pavšalnega zneska v maniri telekomunikacijskih operaterjev, ki ga ponudniki zaračunavajo, ker ga lahko.

– Osnovna cena, ki bi morala biti enaka za vse potrošnike – način plačila ali celo prijave v sistem ne bi smel biti izgovor za drugačno zaračunavanje

– Ukinitev zaračunavanja dodatka »tujim« uporabnikom (iz tujine ali od drugega ponudnika) – kot nekakšen roaming, saj tega tudi na bencinskih servisih med točenjem bencina, dizla, LPG ali CNG ne plačujemo

– Potrošnik mora imeti možnost, da za pretočeno energijo plača z običajnimi plačilnimi karticami, dobrodošla bi bila tudi možnost sprejemanja gotovine.

Naši dodatni predlogi

– Nadgradnja polnilnic na vsaj 100 kW.

Večina hitrih polnilnic v Sloveniji omogoča polnjenje s 50 (priključek CCS) ali 43 kW (Chademo). Večino novih avtomobilov pa je mogoče polniti s 100 kW ali celo večjimi močmi. Kar torej ostaja neizkoriščeno in uporabniki na avtocestnih postajališčih vedrijo precej dlje, kot bi bilo treba.

– Rešitev problema dolgotrajnega (celodnevnega) parkiranja

Nekdo, ki se pripelje na morje, do izhodišča za v hribe, v živalski vrt ali v zabaviščni park (nekateri primeri veljajo za Slovenijo, drugi malo manj) in mora avto priključiti, da gre zvečer lahko nazaj domov, ima težavo. Po treh urah mu bodo začeli dodatno zaračunavati, pa tudi kdo drug bi še rad polnil. Zato mora vmes nekako priti nazaj do avta, ga odklopiti in nato še poiskati drug parkirni prostor zanj, ali pa bo plačal preveč in drugim odžiral možnost polnjenja. Naj bo rešitev uslužbenec, ki bo premikal avte (na zato rezervirana mesta), večje število polnilnic z manjšo močjo (denimo sedem kilovatov ali celo samo 3,6 kW) ali kaj drugega, jo bo v prihodnje treba najti.

– Integracija aplikacij na zaslon v avtomobilu

Aplikacije ponudnikov polnilnic bi morale nujno delovati znotraj platform Android Auto in Carplay, da bi lahko voznik neposredno na osrednjem zaslonu v avtu preveril lokacije in zasedenost ter si nastavil vodenje do cilja.

The post Uporabniki električnih avtomobilov so za ponudnike polnilnic drugorazredni potrošniki appeared first on Tehnozvezdje.

Iz NLB so sporočili, da bodo njihovi komitenti, ki jih kartice Maestro potečejo v prihodnjih mesecih, kmalu dobili novo debetno kartico Mastercard. Tudi tisti, ki jih rok veljavnosti kartice še ne poteče, pa bodo imeli možnost brezplačne predčasne menjave. Novo bodo lahko naročili prek video klica – kadarkoli, lahko tudi sredi noči –, mobilne ali spletne banke, pri osebnem bančniku ali v poslovalnici NLB.

Nekatere banke z manj komitenti so tovrstno menjavo že začele ali v celoti opravile, kajti v podjetju Mastercard so jih že pred časom začeli spodbujati k temu. Debit Mastercard namreč prinaša ključno prednost pred Maestrom. Obe kartici sta sicer debetni, kar pomeni, da se denar takoj prenese (pogovorno »trga«) z bančnega računa, toda nova je nekakšen hibrid, saj se obnaša kot »kreditna«. V praksi to pomeni, da je z njo mogoče plačevati spletne nakupe, jo uporabljati za digitalna plačila na mobilnih napravah, jo predložiti kot »garancijo« v hotelu in podobno. Spletne nakupe uporabnik potrjujejo v aplikaciji NLB Pay.

V NLB izpostavljajo, da debetna kartica Mastercard »omogoča hitro in enostavno plačevanje prek spleta, hkrati pa prinaša širšo sprejetost kartice na vseh fizičnih in spletnih prodajnih mestih z oznako Mastercard.«

Glede klasičnega plačevanja ni razlik glede na Maestro. Vse našteto, pravijo v banki, ostaja enako: Brezgotovinsko in brezstično plačevanje na prodajnih mestih; uporaba bankomatov za dvig ali polog gotovine; pregled stanja in izpis prometa na osebnem računu; plačilo položnic; zamenjava številke PIN in polnjenje računa mobilnega telefona; dnevni limit za dvige gotovine na bankomatu; možnost dodajanja kartice v mobilno denarnico NLB Pay (za uporabnike androidnih telefonov).

Za uporabnike debetne kartice Mastercard se tudi precej zmanjša potreba po »pravi« kartici z odloženim plačilom, pogovorno kreditni kartici. Vemo, da banke te še vedno dokaj nerade izdajajo oz. postavljajo precejšnje limite, kar zmanjšuje uporabnost, zato je hibridna s takojšnjo bremenitvijo računa in lastnostmi tiste z odloženim plačilom dober nadomestek in tudi precejšnja pridobitev v primerjavi s klasično debetno. Hkrati pa je čas za tako kartico zdaj tudi bolj ugoden kot pred leti, kajti v mobilni denarnici jo je mogoče hitro zakleniti, če se slučajno kdo dokoplje do nje in jo poskuša kje izkoristiti. Poleg tega je treba vsa večja spletna plačila potrditi z dvema varnostnima elementoma – odkleniti telefon in nato še aplikacijo ter klikniti v njej –, zato so večje zlorabe težko izvedljive.

Za določene uporabnike, ki so se navadili plačevanja s telefonom, pravzaprav ni več niti potrebe po fizični kartici in ta zgolj leži nekje doma v predalu. Po neuradnih podatkih NLB pripravlja tudi povsem digitalni Mastercard, ki bo živel zgolj znotraj aplikacije.

Podrobneje smo o debetni kartici Mastercard pisali še tukaj.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• KRATKI TEST Geely Starray EM-i Max: Udobje vožnje in prestižni videz daleč pred vsem ostalim
• Kaj vse je bilo očem skrito, da ste lahko uživali v nogometnih poslasticah
• Naglo povečanje števila polnilnic, tudi (ultra) hitrih
• Aiper Scuba V3: Bademajster brez mišic, a s kančkom pameti
• NEDELJSKI NASVET: Veste, kateri »chat« je najbolj varen in zaseben?

The post NLB začenja izdajati debetne kartice Mastercard, prešnje Maestro se poslavljajo appeared first on Tehnozvezdje.

EllyPOS je androidna naprava, ki združuje podporo za različne plačilne metode, tudi s kripto valutami, in s tem po besedah direktorja podjetja Lab4Pay Mihe Culiberga olajša in poceni poslovanje trgovca, obrtnika ali drugega ponudnika. Omogoča sprejemanje plačil s karticami Diners, Mastercard in Visa ter storitvami GoCrypto, mBills in Valú. Kot zatrjujejo Culiberg pa je njihova platforma povsem odprta in si želijo integracije še dodatnih storitev. Zraven je mogoče pripeti še davčno blagajno, sisteme za registracijo delovnega časa, lojalnostne programe, unovčitev darilnih bonov in nekatere druge funkcionalnosti. Gre sicer za fizični izdelek, ne za t. i. mPOS oz. Soft POS, ki bi tekel na katerem koli androidnem telefonu ali tablici s primerno strojno zasnovo.

V Sloveniji naj bi bilo po ocenah vsaj 30 tisoč poslovnih subjektov, ki ne sprejemajo niti plačil s karticami, kaj šele s kripto valutami. Med njimi je veliko malih trgovcev, obrtnikov, taksistov, frizerjev in še marsikdo, nekateri med njimi ne uporabljajo niti davčnih blagajn. V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) podpirajo iniciative, ki bi tovrstne ponudnike prepričale v modernizacijo, je potrdil njen direktor Danijel Lamperger. Kot ključna ovira se običajno izpostavljajo stroški, vendar Culiberg, podobno kot nedavno predstavniki Mastercarda, opozarja, da strošek in določena tveganja predstavlja tudi gotovina. »Plačila prek terminalov POS seveda pomenijo določen strošek, mi pa ga poskušamo spremeniti tudi v profitni center, saj omogočamo oglaševanje na terminalih, namestimo stvari, ki pospešujejo prodajo, to napravo spreminjamo v prodajno orodje,« izpostavlja direktor Lab4Pay.

Na začetku v tem podjetju novim uporabnikom njihovega terminala ponujajo fiksno provizijo na kartično poslovanje od 0,99 odstotka naprej, brezplačno najemnino Elly POS za tri mesece, članom OZS pa še brezplačno uporabo davčne blagajne za pol leta in nato za pet namesto za deset evrov na mesec.

Za kupca je plačevanje enako kot na ostalih terminalih. Odvisno od izbrane plačilne metode oz. »denarnice« lahko plača brezstično s kartico, telefonom ali uro, s skeniranjem kode qr, lahko pa tudi klasično z vstavljanjem kartice. V Lab4Pay želijo letos priti na vsaj tisoč prodajnih mest, nato pa zasesti najmanj desetodstotni tržni delež pri plačilnih terminalih v Sloveniji, vendar njihove ambicije segajo tudi v tujino.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Lahko EllyPOS spodbudi male ponudnike, da pogledajo dlje od gotovine? appeared first on Tehnozvezdje.

Podjetje Mastercard, eden od dveh velikih kartičnih ponudnikov, je napovedalo, da bodo od prihodnjega aprila naprej potrošniki lahko pri nakupovanju in plačevanju s kartico Mastercard za identifikacijo lahko uporabljali biometrične rešitve, kot sta prstni odtis ali prepoznavanje obraza. Če nekdo napove, da bomo uporabniki nekaj »lahko« dobili, to običajno še ne pove dosti in stvar lahko hitro zvodeni. Toda v Mastercardu so bankam in drugim partnerjem, ki izdajajo njegove debetne in kreditne kartice, postavili zahtevo. Od aprila 2019 mora biti komitentom na voljo biometrična avtentikacija. Tako za transakcije »na daljavo«, torej spletne, kot za »bližnja« plačila, če jih potrošniki izvedejo z digitalnimi denarnicami. Torej s sistemi, kot so NLB Pay in podobni.

Vseeno pa ne bo tako rigorozno in hipno. Vsaka banka se bo lahko odločila, kako hitro bo komitentom dala v roke nove kartice Mastercard in Maestro (te naj bi počasi začela nadomeščati debetna Debit Mastercard), ki bodo omogočale dodatno varnostno preverjanje na mobilniku. Kar bo izgledalo tako, da bo kupec na telefonu dobil poziv, naj potrdi svojo istovetnost, ko bo na spletu vpisal številko kartice. Tehnologija Mastercard Identity Check je zdaj na voljo v 37 državah, Slovenije še ni med njimi, prihodnje leto pa jo bodo razširili. Drugod za zdaj deluje potrjevanje nakupa z geslom, ki prileti v sms-u. Identity Check je bolj priročen in varnejši način. Pa tudi ničesar si ni treba zapomniti. In, kot še trdijo v Mastercardu, zaradi tega se zmanjšuje delež nezaključenih nakupov. Ne vem sicer, zakaj bi koga končno geslo odvrnilo od nakupa, a očitno se to dogaja.

Za konkretno uporabo tehnologije, ki je sicer na voljo v skoraj vsakem telefonu, mora nekje biti gonilna sila. Banke same se za to odločajo počasi, prav tako trgovci. Zato je akcijski načrt kartičnega ponudnika dobrodošel, še posebej, ker izpolnjuje še zakonske zahteve za močno avtentikacijo. Boštjan Fabjančič iz Mastercarda Slovenija je poudaril, da sama inovacija brez ključnih ciljev, kot sta odlična uporabniška izkušnja ter varnost plačila, ne prinaša odgovora na pričakovanja vedno bolj digitalnega sveta okoli nas.

Biometrična tehnologija se popolnoma sklada s potrošnikovimi pričakovanji glede varnih plačilnih rešitev prihodnosti in je v koraku z vse močnejšo digitalizacijo življenjskih stilov. Slednje koristi tako potrošnikom, trgovcem in bančnim institucijam, saj izboljšuje nakupno izkušnjo in še bolj varuje transakcije

To je izjavil Mastercardov evropski šef Javier Perez. Njegove trditve menda potrjujejo tudi študije, eno od njih so izvedli na Univerzi v Oxfordu.  Po teh študijah ima 93 odstotkov potrošnikov za potrjevanje plačil raje biometrične rešitve kot klasična gesla. Le za odstotno točko manj bančnih strokovnjakov pa si želi uvedbe biometrije. Le, dragi bančniki, nič vas ne ovira.

The post Za potrjevanje plačil samo še biometrija appeared first on Tehnozvezdje.