Študija: Celotni izpusti električnega avtomobila so bistveno nižji kot izpusti »bencinarja« ali »dizlaša«
Matjaž Ropret 22. julija 2021 ob 06:16

Proizvajalci in zagovorniki električnih vozil (EV) vedno poudarjajo ničelne izpuste. Z drugimi besedami, EV-ji ne onesnažujejo, kjer se vozijo, za seboj puščajo čist zrak. Toda dvomljivci vedno oporekajo s protiargumentom o »umazani« električni energiji, češ da se izpusti zgolj prenašajo nekam drugam. Toda najnovejša študija ustanove International Council on Clean Transportation (ICCT) trdi, da so skupni izpusti električnih vozil v Evropi za 66 do 69 odstotkov nižji. Podobno velja za ZDA, ponekod drugod, denimo v Indiji ali na Kitajskem, kjer pridobivajo manj elektrike iz obnovljivih virov, je razlika nekaj manjša, a še vedno gre za čistejši način prevoza.

ICCT je tista ustanova, ki je prva posumila na Volkswagnovo zavajanje pri izpustih dizelskih motorjev, iz česar se je kasneje razvila afera Dieselgate. Deluje neprofitno in med drugim jo financirata fundaciji ustanoviteljev podjetja Hewlett Packard (zdaj razdeljenega na HP in Hewlett Packard Enterprise). V študiji, ki je na voljo na tejle povezavi, analizirajo izpuste plinov, ki segrevajo ozračje, v celotni življenjski dobi osebnih vozil (različnih oblik in velikosti), ki so jo določili na 18 let, tako v Evropi in ZDA, kot v Indiji in na Kitajskem. Skupno tako raziskava zajema območja, kjer je na cestah 70 odstotkov vseh avtomobilov na svetu. Študija je po navedbah njenih avtorjev metodološko obširna in zajema avtomobile z motorji na notranje zgorevanje, popolnoma električne, klasične in priključne hibride ter tiste na gorivne celice. Primerja izpuste v življenjski dobi avtomobilov, prvič registriranih letos, in tistih, ki bodo prišli v uporabo l. 2030.

Kot še dodajajo avtorji, se raziskava od prejšnjih tovrstnih razlikuje v nekaterih ključnih vidikih. Tako med drugim upošteva različne načine pridobivanja goriv in električne energije, realno porabo, ne tisto iz podatkov proizvajalcev (NEDC oz. WLTP), in najnovejše podatke o proizvodnji baterij – ti menda konkretno znižajo ocenjene izpuste.  

Rezultati kažejo, da že pri današnjih avtomobilih električni daleč najmanj prispevajo k segrevanju ozdražja. V Evropi, kot rečeno, za 66 do 69 odstotkov manj, v ZDA za 60 do 68 odstotkov manj, na Kitajskem za 37 do 45 odstotkov in v Indiji za 19 do 34 odstotkov manj kot avtomobili z motorji na notranje zgorevanje. Do leta 2030 pa se bo ta razkorak še povečal, saj bo še dodaten delež električne energije prihajal iz obnovljivih virov, še malo »čistejša« pa bo tudi proizvodnja baterij.

Študija med drugim pove, da so izpusti proizvodnje goriva in elektrike v Evropi približno enaki. Takrat, ko nekdo zagovornikom električnih vozil očita, da se vozijo na »umazano« energijo in da izpusti še vedno so, samo ne iz avta, ne upošteva dejstva, da je potrebno tudi marsikaj podobno umazanega v rafinerijah in nato še prepeljati bencin ali dizel z ladjami in tovornjaki do bencinskih servisov, preden ga vozniki natočimo. Proizvodnja baterij predstavlja precej manjši delež izpustov toplogrednih plinov od večine ostalih postavk, medtem ko je sama proizvodnja enega ali drugega avta tam-tam.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Zgolj električna in vozila na vodikove gorivne celice kažejo potencial za doseganje tolikšnih znižanj izpustov plinov, ki segrevajo ozračje, da bi lahko dosegli cilje pariškega sporazuma,

zatrjuje študija ICCT. Po njej ni realnih možnosti, da bi pri vozilih z bencinskimi ali dizelskimi motorji pomembno znižali izpuste CO2. Nekaj pripomorejo hibridni pogoni, pa vendar tudi ti lahko dosegajo največ 20-odstotno znižanje v primerjavi s »klasiko«. Vodik je sicer obetaven, a manj kot elektrika (v baterijah), kajti njegovo pridobivanje za uporabo v gorivnih celicah že samo zahteva precej energije. Študija loči štiri »vrste« vodika, odvisno s kakšnim energentom ga pridobivajo, toda pri energentih, ki imajo najmanj izpustov (denimo zemeljskem plinu), sploh v kombinaciji z zajemanjem in shranjevanjem ogljika, bi bila zelo verjetno glavnina proizvodnje na takih lokacijah, da bi nato prevoz (na druge celine) pomenil tolikšno obremenitev za okolje, da znova nismo rešili ničesar.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja