V Evropski uniji je približno 50 milijonov ponudnikov blaga in storitev in po večini ocen kakšnih 15 milijonov terminalov POS. Podjetje Mastercard, ki je nedavno v Sloveniji začelo projekt Osmica za razvoj inovativnih tehnoloških rešitev, je prepričano, da obstaja veliko večji potencial za sprejemanje brezstičnih in mobilnih plačil in da je treba storiti dodaten odmik od plačevanja z gotovino.
Projekt Osmica v treh letih obljublja milijon evrov podpore za razvoj novih rešitev. Predvsem za vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočala prejemanje hitrih plačil, hkrati pa bo cenejša in enostavnejša od zdajšnje. Vemo, da se mnogi ponudniki ne odločajo za pridobitev terminalov POS in da niso redki, ki še vedno sprejemajo zgolj gotovino. Razlogov za tako nezanimanje je zagotovo več, povezani so tako s stroški (nakupa in uporabe terminalov ter provizijami pri kartičnih nakupih) kot z nepoznavanjem možnosti in morda tudi za potrebe določenih vrst malih podjetnikov neprilagojenimi rešitvami.
Po raziskavi podjetja Mordor Intelligence bo razširjenost terminalov POS med letoma 2020 in 2025 v Evropi imela letno stopnjo rasti 7,9 odstotkov. V Sloveniji je sicer po besedah Mastercardovih predstavnikov ta rast dokaj neznatna, pokritost s terminali pa zemljepisno zelo neenakomerna, zato obstaja precejšnja priložnost pri mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih ter obrtnikih. Uporabniki storitev in kupci na različnih področjih pogrešajo možnost plačevanja s karticami, telefoni, urami ali digitalno že vnaprej. V frizerskih salonih, pekarnah, malih trgovinah, pri (lokalnih) dostavljavcih hrane, ponudnikih doma pridelanega sadja in zelenjave, če naštejem samo nekaj primerov.
Razprava, čemu tovrstni podjetniki poslujejo samo ali pretežno z gotovino, je kompleksna in vedno večplastna. Na eni strani so že omenjeni pomisleki, zagotovo imajo nekaj osnove, o stroških in »izgubi prihodkov« zaradi provizij. Toda na drugi strani poslovanje z gotovino ni vedno najboljša možnost, vsekakor ne bi smela biti edina, in kot opozarjajo sogovorniki iz Mastercarda, niti ni zastonj, saj je treba upoštevati najmanj varovanje, stroške »polaganja« denarja na banki, čas, ki ga za to porabi podjetnik, in še kaj. Kartično plačevanje prinese več prednosti, kot so možnost obročnega odplačevanja, zagotovljen pritok sredstev (če se denimo trgovec in kupec dogovorita za bančno nakazilo, je včasih treba do denarja priti z izvršbo), skoraj ničelno možnost prevar, takojšnjo razpoložljivost sredstev. In pogosto priložnost za prodajo še česa, polet tiste osnovne storitve in blaga, po kar je stranka prišla k ponudniku. »Frizerka veliko lažje ponuja še določene izdelke, ki jih v običajnih trgovinah ni mogoče kupiti, in kmet zagotovo lahko proda več, če sprejema sodobne oblike plačil, kajti kupci običajno nimajo pri sebi prav veliko gotovine. Raziskave kažejo, da kartično plačilo prinaša višjo vrednost nakupa in tudi poveča število nakupov,« opozarja Boris Turk iz Mastercarda. Glede provizij pa odgovarja, da so te stvar poslovnega dogovora in da bodo rešitve iz projekta Osmica med drugim prinesle priložnost za skupinska pogajanja o provizijah in s tem zelo verjetno boljše pogoje za male ponudnike.
V sklopu projekta Osmica pričakujejo sofinanciranje rešitev, kot so programski nadomestki za terminale POS in drugi načini za sprejemanje takojšnjih in mikro plačil. Kupci imamo na svojih mobilnih napravah že veliko finančnih storitev, ki pa jih pretežno uporabljamo v digitalnem svetu, ne pa tudi v fizičnem, kar bi se utegnilo v prihodnjih letih vendarle spremeniti. Vsaj za Slovenijo se sicer po podatkih raziskav in neuradnih informacijah iz bančno-finančnih krogov zdi, da se sodobne oblike ne prijemljejo tako hitro, kot bi si njihovi ponudniki želeli. Plačevanje s telefonom ali uro je privzel določen odstotek navdušencev nad tehnologijo, od tam naprej pa je rast zelo počasna in povezana s precejšnjimi marketinškimi napori. Kljub temu, da se je denimo brezstično plačevanje s karticami povsem uveljavilo in je danes, poleg še vedno trdožive gotovine, prevladujoči način fizičnega nakupovanja.
Soft POS je integracija »terminala« v drugo napravo, lahko je to pametni telefon ali tablica. Imeti mora zgolj čip in anteno za brezstično komunikacijo (NFC) in dovolj aktualno različico operacijskega sistema, za sprejemanje brezstičnih plačil mora biti Android, za kakšne druge oblike pa je lahko tudi iOS. Za ustrezno varnost poskrbi programska oprema POS-a, torej da so podatki zaščiteni, da so spoštovani vsi bančni in drugi predpisi in podobno. Najdemo lahko tudi poimenovanje mPOS, ki lahko pomeni isto stvar, lahko pa tudi mobilni terminal, pri katerem gre še vedno za namensko strojno opremo, vendar tako, ki je namenjena uporabi na terenu. Prenos namenske naprave v »aplikacijo« na pametnem telefonu ali tablici je sicer nekaj, kar spremljamo že 15 let in zaradi tega je bolj ali manj izginila kopica nekdaj skoraj nepogrešljivih pripomočkov, od prenosnih glasbenih predvajalnikov, navigacijskih naprav, video kamer in fotoaparatov do blokov za zapiske in nenazadnje denarnic.
Po Evropi obstaja več ponudnikov tovrstnih rešitev, denimo AirPOS, Clover, EposNow, Lightspeed POS, Shopify, Shopkeep, SIX Payment Services in Square POS. Pri nekaterih je potrebna še integracija s podjetjem, ki dejansko omogoči »sprejemanje« plačilnih kartic, hkrati pa omogoča še nekatere dodatne funkcionalnosti, kot je upravljanje in analiziranje. Primera tovrstnih ponudnikov sta iZettle (v lasti Paypala) in SumUp. Razširjenost še ni velika in marsikje še vedno potekajo pilotski projekti, se pa te rešitve počasi uveljavljajo v nordijskih državah, Veliki Britaniji, Nemčiji. Analitsko podjetje Juniper je že pred pandemijo napovedalo, da bo plačevanje na »mobilnih« POS-ih leta 2023 doseglo četrtino celotnega obsega kartičnega poslovanja. Pandemija in zavedanje, da je treba storitve ponuja prilagodljivo in povsod, bi lahko vse skupaj le še pospešila.
Prednosti »programskega« POS-a je več in nekatere so zelo očitne ter odgovarjajo ravno na to, kar pogrešajo mali trgovci. Prva prednost je v tem, da ga je mogoče imeti vedno pri sebi in povsod sprejemati plačila, ne zgolj na vedno istem mestu v trgovini, kjer je povezan s kablom. Uporabiti je mogoče obstoječo napravo, ki ji niti ni treba biti iz višjega cenovnega razreda, ali pa ponudnik skupaj z mesečno naročnino na storitev da v uporabo tudi tablico. Pridobivanje licenc je običajno hitrejše, poleg tega pa je mogoče v »terminal« integrirati še mnoge zmožnosti, ki jih običajen ne omogoča. Med temi so upravljanje uporabnikov in zalog, analitika, boljši nadzor in pregled, oblikovanje posebnih ponudb, integracija z različnimi plačilnimi karticami in storitvami in še kaj.
»Tovrstne storitve lahko povežejo terminal, bančni račun in plačilno kartico v eno. Ko trgovec sprejme plačilo, ima sredstva v trenutku na voljo, z isto kartico gre lahko do dobavitelja in plača blago, ki ga potrebuje za poslovanje,« pojasnjuje Boris Turk. V Mastercardu kot eno večjih ovir za nemoteno poslovanje vidijo »zaklenjena sredstva« ali z drugimi besedami dolge plačilne roke. Pogosto namreč traja dva ali tri mesece, da denar za dobavljeno blago ali izvedeno storitev pride na račun. Če bi poslovanje na vseh ravneh teklo digitalizirano, s sodobnimi pripomočki in storitvami, bi bilo lahko za vse v verigi bistveno lažje. To pa je eden glavnih ciljev projekta Osmica.
Naslovna fotografija: DepostiPhotos
Brez komentarjev