Prvi trgi, kjer bodo gledalci lahko uživali v ponudbi povsem nove storitve bodo na severu in zahodu Evrope. HBO Max bo namreč 26. oktobra deležne naslednje države: Švedska, Danska, Norveška, Finska, Španija in Andora. Prihodnje leto (2022) bodo na vrsti še: Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Poljska, Portugalska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Srbija in Slovenija. V načrtih so po besedah podjetja WarnerMedia še nekateri drugi trdi, prav tako za prihodnje leto, vendar jih za zdaj še niso razkrili. Postopno lansiranje je zagotovo povezano s pridobivanjem ustreznih dovoljenj, sklepanjem pogodb za avtorske pravice ter tudi podnaslavljanjem in sinhroniziranjem vsebin, kajti HBO ima za razliko od Netflixa do tega vidika bolj gledalcev prijazen odnos.

Podrobneje bodo novo storitev predstavili na namenskem spletnem dogodku oktobra, ko bodo razkrili tudi cene. Skandinavske sicer za Slovenijo ne bodo nujno merodajne, kajti pri nas je večina tovrstnih naročnin konkretno cenejših kot na zahodu ali še posebej severu celine.

V katalogu HBO Max bodo vsebine studijev in znamk, kot so Warner Bros., HBO, DC in Cartoon Network, poleg njih pa originalni naslovi, producirani posebej za to storitev, ki jih bodo po novem lahko gledali tudi v Evropi. Vodja HBO Max za tuje trge Johannes Larcher je v pripravljeni izjavi poudaril, da gledalci že zdaj navdušeno spremljajo filme in serije, kot so Harry Potter, Igra prestolov in Veliki pokovci, v prihodnje pa bodo imeli na voljo »najbolj intuitivno in priročno storitev za ogled teh in številnih drugih naslovov.«

Pri tem upamo na konkretno izboljšanje uporabniškega vmesnika, slike in zvoka glede na HBO Go. Slednji se v zadnjih letih ni kaj dosti razvijal in je začel konkretno zaostajati. Ne ponuja priporočil in enostavnega iskanja, ostal je pri sliki polne visoke razločljivosti in zvoku Dolby Digital, medtem ko denimo Amazon Prime Video, Apple TV+, Netflix in na trgih, kjer je prisoten, tudi Disney+ ponujajo naprednejše vmesnike, sliko 4K HDR (v formatu HDR10+ ali Dolby Vision) in dinamični prostorski zvok v načinu Dolby Atmos ali kakšnem drugem podobnem.

Storitev bo sicer tudi vnaprej na voljo prek telekomunikacijskih operaterjev ali samostojno na spletu.

Naslovna fotografija: WarnerMedia

• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kitajci nam prodajajo »komunistični« pogled na avtomobilizem
• 
  Samsung Galaxy Tab S12+: Korektno vkup zmetana in (morda) precenjena

The post HBO Max v Evropo prihaja 26. oktobra, v Slovenijo prihodnje leto appeared first on Tehnozvezdje.

WarnerMedia je bil zadnja tri leta v lasti telekomunikacijskega giganta AT&T, saj je ta prevzel družbo Time Warner in jo preimenoval. Sem denimo sodita tudi ameriški televizijski mreži TBS in TNT, filmski studio Warner Bros. Zdaj namerava AT&T izločiti WarnerMedio v samostojno podjetje, ki se bo nato združilo z družbo Discovery. Šlo bo za »papirnato« transakcijo, sicer vredno 43 milijard dolarjev (35 milijard evrov), saj bodo vse izvedli z delnicami, nič z dejansko kupnino. Delničarji AT&T bodo 71-odstotni lastniki novega, združenega podjetja, delničarji Discoveryja pa 29-odstotni lastniki.

Kaj o združevanju bodo morali povedati še regulatorji, kajti gre za oblikovanje pravega televizijskega in »pretočnega« giganta, kar lahko vidimo že samo iz te grafične upodobitve vseh znamk:

Predvideni prvi mož novega, še neimenovanega podjetja, tudi zdajšnji glavni izvršni direktor Discoveryja David Zaslav napoveduje še več vlaganja »v prvovrstne televizijske vsebine in novinarstvo,« združevanje različnih žanrov in ponudb, ter seveda tudi prihranke iz klasične »optimizacije stroškov«, ki naj bi dosegli tri milijarde dolarjev na leto.

Novo podjetje bo imelo v knjižnici skoraj 200 tisoč ur že znanih vsebin in več kot sto priljubljenih znamk. Na leto bo v produkcijo vlagalo približno 20 milijard dolarjev, kar je več kot Netflix in verjetno še vedno manj kot Disney, prihodki pa naj bi v letu 2023 dosegli 53 milijard dolarjev.

Discovery je bil že doslej znan kot eden najbolj neizprosnih pogajalcev z operaterji, zaradi česar so ponekod njegovi programski paketi občasno izginjali iz programskih shem. Kot večina močnih ponudnikov tudi to podjetje programe operaterjem »proda« zgolj v kompletu in z določenimi zahtevami, kako morajo biti uvrščeni v sheme. Kar je, kot sem že večkrat pojasnil, eden od ključnih razlogov, zakaj gledalci ne moremo prosto izbirati, na katere programe bi bili radi naročeni. Ko bodo k temu priključeni še dodatni filmski, informativni, otroški in ostali programi, bo podjetje dodatno povečalo svojo pogajalsko moč. Povsem verjetno bo od operaterjev še lažje zahtevalo višja plačila, kar bo na koncu pomenilo dražje naročnine. Verjetno pa bo moralo ponudbo razbiti na več sklopov in morda mu bodo tudi varuhi konkurence naložili določene zaveze, da bodo sploh potrdili združevanje.

Potem pa je tu še področje naročniških storitev. HBO letos prenavlja svoje in jih združuje pod imenom HBO Max. Do Evrope in sploh do Slovenije sicer ta sprememba še ni prišla, tudi tu pa bi se že zaradi napovedane vključitve dodatnih vsebin iz obstoječega kataloga podjetja WarnerMedia lahko naročnina podražila glede na zdajšnji HBO Go. Kam v tej zgodbi sodi storitev Discovery+, ki jo prav tako letos pričakujemo v Evropi (in dodatno še že znani Eurosport Player), za zdaj ni znano. Poznavalci pričakujejo ali paketiranje teh storitev pod eno naročnino ali pa celo združitev v eno samo storitev. Toda ta bi bila zagotovo daleč najdražja samostojna naročnina na pretočni video.

Vse bolj se kaže, da bo tudi na tem področju o(b)stalo nekaj globalnih velikanov in določeni regionalni oz. lokalni ter področni (denimo športni) ponudniki. Med globalnimi je Netflix že presegel dvesto milijonov naročnikov, Disney+ pa sto milijonov. Naslednji za omenjenima bo očitno novi HBO-Discovery, Amazon in Apple pa sta tu že po inerciji in zaradi svojih neomejeno globokih »žepov«.

Predloga za naslovno fotografijo: DepositPhotos, logotipa: AT&T

The post Z združevanjem televizijskih velikanov WarnerMedia in Discovery nastaja morda največji konkurent Netflixu appeared first on Tehnozvezdje.

HBO Max je lani pomladi štartal v Severni Ameriki, kjer se je kot tretja možnost pridružil HBO Go in HBO Now. Za zdaj še vedno sobivajo vse tri storitve, kar med uporabniki ustvarja rahlo zmedo, in krovno podjetje še ni oznanilo kakšnega združevanja v eno. Prav to pa bo storilo na »tujem«, kjer bo z uvedbo nove storitve naročnike na HBO Go migriralo na Max. Konec junija bodo najprej na vrsti 39 držav oz. »ozemelj« v Južni Ameriki in karibskem otočju, nato pa predvidoma jeseni sledijo nordijske države, srednja Evropa, Portugalska in Španija.

V primerjavi s prejšnjimi storitvami, ki pretežno temeljijo na serijah lastne produkcije, filmih studia Warner (tudi v lasti AT&T), Disneyjevih risankah in še nekaterih drugih vsebinah, je HBO Max bistveno razširil knjižnico. Predvsem z vsebinami izpod dežnika WarnerMedia, kot so risanke s programov Cartoon Network in Looney Tunes, serijami, filmi in dokumentarci studijev HBO, Warner Bros, New Line, DC, CNN, TNT. Pa tudi z vsebinami od drugod. Ali bo to pomenilo povišanje mesečne naročnine, še ni jasno. V ZDA je cena enaka – 15 dolarjev na mesec – kot za prejšnjo storitev HBO Now. Tamkaj je sicer HBO Go, ki ga poznamo tukaj, zgolj podaljšek naročnine pri kabelskem operaterju, nikoli ga niso ponujali samostojno. Dolgo je bilo tako tudi v Sloveniji, toda zdaj je že nekaj let mogoče to storitev naročiti neposredno na spletu.

Spremembi, ki si ju želimo z novo storitvijo, sta izboljšan uporabniški vmesnik, predvsem glede odkrivanja in iskanja vsebin, ter slika in zvok v skladu s sodobnimi standardi. Pri HBO Go je slika še vedno zgolj v polni visoki razločljivosti, zvok pa v formatu Dolby Digital. V ZDA je za božič na HBO Max premiero doživel film Wonder Woman 1984, ki je bil prvi v razločljivosti 4K z dodatkom HDR-ja (Dolby Vision) in z zvokom Dolby Atmos. V AT&T pa so takrat napovedali, da bo letos sledilo še več naslovov v tovrstni kakovosti. Glede na to, da so Amazon Prime Video, Apple TV+, Disney+ in Netflix že povsem posvojili vse omenjeno (Apple, Disney in Netflix za napredni HDR zagovarjajo Dolby Vision, Amazon pa HDR10+), je vse manj časa za odlašanje z dodajanjem tovrstne slike in zvoka.

The post Namesto HBO Go morda še letos prihaja HBO Max appeared first on Tehnozvezdje.

Danes je za skoraj vsako televizijsko hišo ključno, da je del večje skupine, po možnosti močne v širši regiji. Tako ima večje možnosti, da se dokoplje do pravic za športne prenose, licenc za različne šove ter seveda tudi serij in filmov. Pa še kakšne tehnološke, kadrovske, produkcijske in druge »sinergije« lahko izkorišča. Pro plus, izdajatelj programov Pop TV, Kanal A, Oto, Kino in Brio ter ponudnik naročniškega pretočnega videa Voyo, je del skupine CME (Central European Media Enterprises), to pa prevzema eno od podjetij iz skupine PPF Group. Dozdajšnji lastniki CME, največji med njimi je ameriški telekomunikacijski velikan AT&T, so se namreč odločili za prodajo svoje evropske televizijske mreže, ki je prisotna še na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji in Romuniji. Posel je vreden 2,1 milijarde dolarjev oz. 1,9 milijarde evrov, ustanovitelj novega lastnika, češkega sklada PPF Group (sicer s sedežem na Nizozemskem), ki obvladuje za 45 milijard evrov naložb, ter tudi njegov največji delničar, pa je najbogatejši Čeh Petr Kellner.

PPF Group je že precej prisotna v telekomunikacijah. Na Češkem ima v lasti operaterja O₂, ki je nastal z združitvijo češkega Telekoma in mobilnega operaterja Eurotel, ko je l. 2005 vse skupaj prevzela španska Telefonica. Ta je nato l. 2013 operaterja prodala skupini PPF, skupaj z licenco za uporabo blagovne znamke. Lani pa je PPF za 2,8 milijardi evrov prevzel še Telenorjeve podružnici v srednji in vzhodni Evropi (Madžarska, Srbija, Črna gora, Bolgarija), ko se je norveški operater umaknil s tega področja. Tudi tu se za zdaj niso lotili preimenovanja (»rebrandanja«) ponudnikov. V Sloveniji torej operaterskega zaledja ni, a vseeno je posel nedvomno povezan s tem, kar počnejo omenjeni ponudniki. Slednji za ohranjanje svojih povprečnih cen potrebujejo atraktivne vsebine, te pa jim lahko zagotovijo regijsko razpredene televizijske hiše pod istim okriljem. Kar lahko razberemo tudi iz uradne izjave Petra Kellnerja, kot jo navaja (Pro plusova) spletna stran 24ur:

Nakup sklada CME in povezanih medijskih podjetij v petih evropskih državah bo dopolnil in še dodatno okrepil naše telekomunikacijske posle v Srednji in Vzhodni Evropi. Želimo si okrepiti naravno povezanost med ustvarjanjem vsebin in njihovo distribucijo, s čimer bomo omogočili nadaljnji razvoj naših telekomunikacijskih in medijskih podjetij. CME je uspešna in dobro vodena organizacija, zato ne nameravamo bistveno posegati v njeno delovanje.

Še ena sprememba na slovenskem trgu pa bo prihod športnega programa Arena Sport, o katerem se je v zakulisju govorilo že nekaj časa, in so ga zdaj uradno napovedali prek TV3 Medias. Ta program izdaja podjetje Pro TV, ki je se očitno povezalo s Telekomom Srbije, izdajateljem programov Arena Sport. Programi že obstajajo v Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. V Sloveniji so za zdaj oblikovali testni program TV4, ki bo sčasoma postal Arena Sport. Telekom Srbije je velik konkurent skupine United, lastnice operaterjev SBB in Telemach ter programov Sportklub (slednje bi sicer po odločbi slovenskega varuha konkurence United moral odprodati), tako na telekomunikacijskem kot na vsebinskem področju. Z letošnjo sezono je tako Telekom Srbije oz. Arena Sport odnesel Sportklubu regijske pravice za prenose košarkarske lige NBA. Že od prej pa ima tudi pravice za različne evropske in južnoameriške nogometne lige ter druge športe. Nekatere od teh so za Slovenijo doslej menda plasirali na programe Šport TV, zdaj pa jih na TV3M ter kasneje na napovedano Areno Sport. Zanimivo bo videti, kateri operaterji bodo novinca na slovenskem trgu uvrstili v svoje programske sheme, kaj se bo dogajalo s kanali Šport TV in kaj bodo o vsem skupaj imeli povedati regulatorji. V vsakem primeru pa pomembni preprodajalci športnih televizijskih pravic postajajo telekomunikacijska podjetja.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Pop TV pod okrilje Čehov, kmalu menda prihajajo še Srbi s programom Arena Sport appeared first on Tehnozvezdje.

Telekomunikacijski operaterji bi bili radi vse drugo, kot to, kar so. Pretvarjajo se, da so medijska podjetja, ponudniki spletnih storitev, filmski studiji, občasno bi bili še bančniki, zavarovalničarji, elektrodistributerji, sistemski integratorji in še kaj. Nikakor jim ne diši, da bi se ukvarjali samo s polaganjem kablom in postavljanjem oddajnikov, in živeli od tega. Svet, v katerem so »samo« skrbniki infrastrukture, kot vodovod ali elektro, je njihova najhujša mora.

To seveda ne velja samo za slovenske, ampak telekome vsepovprek. Zato zadnje novice, da drugi največji ameriški mobilni operater (ki je poleg tega močan tudi v fiksni telefoniji) AT&T za 85,4 milijard dolarjev (78,5 miljard evrov) kupuje medijsko-filmski konglomerat Time Warner (HBO, CNN, Cartoon Network, TNT, studio Warner Bros). Že pred tem je največji konkurent Verizon pod svoje okrilje pridobil AOL, nekoč prevzemnika Time Warnerja (po popolnem fiasku tega združevanja sta podjetji spet šli narazen), naslednja tarča pa je Yahoo.

Retorika pa je vedno podobna. Uradno govorijo o najbolj priljubljeni besedi v tej panogi – konvergenci. Konvergenci medijske in telekomunikacijske industrije.

Združili bomo najboljše vsebine na svetu z omrežji, po katerih bomo te vsebine pripeljali do vseh zaslonov in izpolnili vse želje uporabnikov,

so zapisali v AT&T. Kar je, bodimo pošteni, bolj ali manj mlatenje prazne slabe. Vsebine je že zdaj mogoče na obilo načinov spraviti do gledalcev, bralcev in poslušalcev. Ne glede na to, kdo je lastnik česa. Kar je v pogovoru za Bloomberg izpostavil tudi šef konkurenčnega operaterja T-Mobile John Legere, saj da že zdaj ponujajo vse te video in glasbene vsebine v mobilnem omrežju (in se pri tem požvižgajo na internetno nevtralnost).

Jasno je, da se operaterjem podira izjemna donosnost njihovega posla, saj cene storitev padajo, seksapil pa so jim že zdavnaj prevzeli drugi ponudniki, od Facebookov in Googlov, do Netflixov, Spotifyjev in ostalih. In zato iščejo nove priložnosti in vstop v ta bleščeči svet, iz katerega so jih izrinili. Še vedno so dovolj kapitalsko močni, da lahko kupijo kogar koli, brez težav tudi te, ki so jih nadomestili na piedestalu.  In jasno je tudi, da želijo svoja omrežja in ponudbe čim bolj zapreti. Združena AT&T in Time Warner zagotovo pri ponujanju vsebin »na vse možne načine in na vseh napravah« nimata v mislih odprtega tekmovanja z ostalimi, ampak bi najraje konkurentom čim bolj omejila dostop in hitrosti. Varuhi internetne nevtralnosti bodo zanesljivo na precejšnji preizkušnji. Še dodaten vidik pa je počasno rahljanje ameriškega »kabelskega« trga, kjer v prihodnje združeni podjetji (če bodo regulatorji posel sploh odobrili) vidita svoje še vidnejše mesto z znamkami, kot so HBO, CNN in ostale, katerih vsebine bi brez »posrednikov« lahko prodajala svojim naročnikom.

Delno se megaposel tiče tudi Slovenije. Time Warner je pomemben lastnik holdinga CME, ki je ustanovil in upravlja kopico televizijskih postaj v srednji in vzhodni Evropi, med njimi Pop TV in Kanal A. Te televizije imajo že zdaj pretežno dominantne pozicije na svojih trgih, v novi konstelaciji bi bile lahko še močnejše.

Ni pa nujno, da bo tokratni posel bolj uspešen od tistega iz leta 2000, ko je AOL prevzel Time Warner za vrtoglavih 164 milijard dolarjev. Sama izvedba združitve je bila menda katastrofalna, mnogi od direktorjev, ki so jo poskušali izpeljati ali jo sabotirali, pa so še zdaj isti.

The post AT&T kupuje Time Warner, ker operaterji želijo biti vse drugo, samo operaterji ne appeared first on Tehnozvezdje.