Telekomunikacijski operaterji bi bili radi vse drugo, kot to, kar so. Pretvarjajo se, da so medijska podjetja, ponudniki spletnih storitev, filmski studiji, občasno bi bili še bančniki, zavarovalničarji, elektrodistributerji, sistemski integratorji in še kaj. Nikakor jim ne diši, da bi se ukvarjali samo s polaganjem kablom in postavljanjem oddajnikov, in živeli od tega. Svet, v katerem so »samo« skrbniki infrastrukture, kot vodovod ali elektro, je njihova najhujša mora.
To seveda ne velja samo za slovenske, ampak telekome vsepovprek. Zato zadnje novice, da drugi največji ameriški mobilni operater (ki je poleg tega močan tudi v fiksni telefoniji) AT&T za 85,4 milijard dolarjev (78,5 miljard evrov) kupuje medijsko-filmski konglomerat Time Warner (HBO, CNN, Cartoon Network, TNT, studio Warner Bros). Že pred tem je največji konkurent Verizon pod svoje okrilje pridobil AOL, nekoč prevzemnika Time Warnerja (po popolnem fiasku tega združevanja sta podjetji spet šli narazen), naslednja tarča pa je Yahoo.
Retorika pa je vedno podobna. Uradno govorijo o najbolj priljubljeni besedi v tej panogi – konvergenci. Konvergenci medijske in telekomunikacijske industrije.
Združili bomo najboljše vsebine na svetu z omrežji, po katerih bomo te vsebine pripeljali do vseh zaslonov in izpolnili vse želje uporabnikov,
so zapisali v AT&T. Kar je, bodimo pošteni, bolj ali manj mlatenje prazne slabe. Vsebine je že zdaj mogoče na obilo načinov spraviti do gledalcev, bralcev in poslušalcev. Ne glede na to, kdo je lastnik česa. Kar je v pogovoru za Bloomberg izpostavil tudi šef konkurenčnega operaterja T-Mobile John Legere, saj da že zdaj ponujajo vse te video in glasbene vsebine v mobilnem omrežju (in se pri tem požvižgajo na internetno nevtralnost).
Jasno je, da se operaterjem podira izjemna donosnost njihovega posla, saj cene storitev padajo, seksapil pa so jim že zdavnaj prevzeli drugi ponudniki, od Facebookov in Googlov, do Netflixov, Spotifyjev in ostalih. In zato iščejo nove priložnosti in vstop v ta bleščeči svet, iz katerega so jih izrinili. Še vedno so dovolj kapitalsko močni, da lahko kupijo kogar koli, brez težav tudi te, ki so jih nadomestili na piedestalu. In jasno je tudi, da želijo svoja omrežja in ponudbe čim bolj zapreti. Združena AT&T in Time Warner zagotovo pri ponujanju vsebin »na vse možne načine in na vseh napravah« nimata v mislih odprtega tekmovanja z ostalimi, ampak bi najraje konkurentom čim bolj omejila dostop in hitrosti. Varuhi internetne nevtralnosti bodo zanesljivo na precejšnji preizkušnji. Še dodaten vidik pa je počasno rahljanje ameriškega »kabelskega« trga, kjer v prihodnje združeni podjetji (če bodo regulatorji posel sploh odobrili) vidita svoje še vidnejše mesto z znamkami, kot so HBO, CNN in ostale, katerih vsebine bi brez »posrednikov« lahko prodajala svojim naročnikom.
Delno se megaposel tiče tudi Slovenije. Time Warner je pomemben lastnik holdinga CME, ki je ustanovil in upravlja kopico televizijskih postaj v srednji in vzhodni Evropi, med njimi Pop TV in Kanal A. Te televizije imajo že zdaj pretežno dominantne pozicije na svojih trgih, v novi konstelaciji bi bile lahko še močnejše.
Ni pa nujno, da bo tokratni posel bolj uspešen od tistega iz leta 2000, ko je AOL prevzel Time Warner za vrtoglavih 164 milijard dolarjev. Sama izvedba združitve je bila menda katastrofalna, mnogi od direktorjev, ki so jo poskušali izpeljati ali jo sabotirali, pa so še zdaj isti.
Brez komentarjev