Prihodnje leto prihaja zložljivi iPhone, ustvaril bo nov bum in rešil celotno kategorijo naprav, ki se že leta ne premakne nikamor. Tako vsaj trdi splošno sprejeto prepričanje, za katerega pa nisem povsem prepričan, če bi ga podpisal. Že o tem, da bo Apple res pripravil tovrstno napravo, ne. Iphone Air resda nakazuje razmišljanje v to smer, vendar je dodajanje prepogljivega zaslona, z neugledno gubo in potencialno šibko točko, vseeno nekaj povsem drugega kot tanjšanje »klasike.« Morda se bo zgodilo, in bom rahlo presenečen, prav nič pa ne bom, če bo nabor iTelefonov znova sestavljen zgolj iz nepreklopnih.

Več kot prepričan pa sem, da iPhone Fold ali kakor koli se bo že imenoval, ne bo rešil izvirne in ključne težave te kategorije naprav, kvečjemu jo bo še potenciral. Tovrstni telefoni so pač predragi v primerjavi z običajnimi in če zraven dodamo še dvome o njihovi trpežnosti – nikakor ne potihnejo zgodbe o nenadnih »pokih« zaslonov, zelenih črtah, potemnitvi ene polovice in podobnih neljubih pripetijah –, je povsem jasno, zakaj ostajajo nišni izdelki. Proizvajalci se lahko hvalijo, da se zanimanje povečuje, toda skupne številke ostajajo nizke in statistika jih skorajda ne zaznava.

Pred približno sedmimi, osmimi leti, ko se je vse skupaj začelo, so (pokončno) prepogljivi telefoni nastopili s cenami okrog dva tisoč evrov. Še zdaj so nekje tam, tudi malo čez to mejo, četudi bi, inflaciji navkljub, po tolikem času pričakovali drastično pocenitev tehnologije. Ob tem, da kupec, podobno kot pri omenjenem ultratankem mobilniku, pravzaprav v marsikaterem pogledu dobi manj. Krajšo avtonomijo baterije, slabše hlajenje procesorja, manj zmogljiv foto-video »oddelek,« počasnejše polnjenje in še kak drug kompromis, za kar plača (več kot) dvakratno ceno glede na primerljiv klasičen telefon. Kakih dvesto do tristo evrov razlike bi verjetno določeni kupci, ki se jim zdi perspektivno imeti večji zaslon za dodatno produktivnost (morda tudi za večpredstavnost ali za igre), požrli, dodatnega tisočaka ali še več pač ne. V vmesnem polju pa so jim na voljo še najboljši neprepogljivi modeli, ki so v marsičem superiorni, in pravzaprav najboljša izbira za res zahtevne kupce (sploh glede fotografiranja ali snemanja).

Prepogljivi tudi vztrajajo skoraj izključno v najvišjem razredu, le pri preklopnih (vodoravno prepogljivih) smo doslej videli nekaj srednjerazrednih modelov, in čeprav je ta kategorija cenovno privlačnejša in potencialno zanimiva za ljubitelje majhnih telefonov, so tisti, ki se razpirajo v mini tablice »prava stvar« z vidika dodane vrednosti. Toda nihče ne izdeluje z zmogljivostmi srednjega razreda, dasiravno bi lahko trdili, da so kamere, baterija in še kaj tudi pri obstoječih nekje na tem nivoju. Vsekakor niso na vrhunskem. Predstavniki proizvajalcev tudi trdijo, da je to prestižna kategorija in da je ne gre razvrednotiti s cenejšimi modeli, vendar se s tem pogledom ne strinjam.

Dodatna težava je še vedno skromna konkurenca. Morda ne na Kitajskem in še kje, v naših koncih pa zagotovo. Edina resna izbira ostaja Samsung, sramežljivo nekaj poskuša Honor, občasno še Huawei, kjer pa poznamo pomanjkljivosti, modele Googla, Oneplusa, Oppa ali Viva je treba iskati v tujini, pa še tam ne boste nujno uspešni, medtem ko Xiaomija, Tecna in še česa ne boste našli. Tudi zanimivih akcij za črni petek ali še kdaj med letom praviloma ne. Tudi drugod tovrstne naprave ne dosegajo pravega preboja. Zato bom zastavil nekoliko izzivalno vprašanje. Bo Apple vstopil na to področje ravno takrat, ko se bo večina ostalih proizvajalcev naveličala?

The post Kdo ali kaj sploh še lahko reši prepogljive telefone? appeared first on Tehnozvezdje.

To pa ni njihov edini predlog, ko gre za prihodnost pametnih telefonov. Drugega nisem videl, je pa prav tako zanimiv. Tudi pri tem izkoriščajo prednosti fleksibilnih zaslonov Amoled, a je naprava debela vseka 9 mm. V »zloženem« stanju del zaslona zdrsne preko levega boka v zadnji del naprave. Podobno zdrsne rolo garažnih vrat po vodilih nad strop, ko garažo odprete. Le v veliko manjšem merilu. V tej »formi« je naprave videti kot velik pametni telefon s 17,14-centimetrskim (6,75-palčnim) zaslonom. Ko pa je potreba po večjem, 19,18-centimetrskim (7,8-palčnim), po pritisku na tipko motorji v napravi potisnejo zaslon z delom ohišja ven proti desni strani, da je v izvlečenem stanju naprava kolikor toliko kompaktna. Razlika med diagonala zaslonov je morda res majhna, vendar je občutna, ko gre za njuni površini. To omogoča drugačno uporabniško izkušnjo, ki vključuje deljenje zaslona in sočasno uporabo več aplikacij. Zaradi takšne konstrukcije v sredini zaslona ni gube, ki so bolj ali manj očitne pri vseh zložljivih zaslonih.

Kot sem omenil na začetku, pa so mu pokazali večjo napravo, pri kateri lahko zaslon zložimo dvakrat, enkrat na noter in drugič navzven. Kot bi združili Samsungovega Folda s Huaweievim Mate Xs. Zložena ima zaslon vsega 16,89-centimetrsko (6,65-palčno) diagonalo, razprta pa ponudi 25,4-centimetrski (10-palčni) zaslon z razmerjem stranic 20,8:9 in ločljivostjo 3K. To pa je že razlika, zaradi katere lahko trdimo, da je zložena pametni telefon, razprta pa zelo uporabni tablični računalnik. Zaradi izbrane konstrukcije sta tečaja dveh vrst, enega imenujejo Zmaj (DragonHinge) drugega pa Metulj (ButterflyHinge). Kitajci in njihova mitologija pač. Kajpada pa ima zaslon v tem primeru ne ene same, temveč kar dve gubi, vprašljiva pa je tudi zaščita pred poškodbami.

Napravi sta koncepta, predloga, kakšni bi lahko bili transformerji, ki bi lahko bili normalno uporabni pametni telefoni, že naslednji hip pa tablice z večjim zaslonom. Niso pa povedali, ali bosta sploh na voljo in po kakšni ceni. Sta pa gotovo zanimivi in potrjujeta moje mnenje, da je delno prihodnost pametnih telefonov mogoče iskati v zložljivih zaslonih. S stališča uporabnosti pa so mi bližje te, če nudijo večji zaslon od današnjih, ne pa naprave tipa Z Flip ali Motorola Razr. Vendar bosta potrebni vsaj še dve generaciji, da bodo dosegle primerno odpornost in da bodo cene padle na znosno raven.

The post Kitajci nam kažejo Transformerje, ki bodo krojili prihodnost pametnih telefonov! (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.

Andrew Garrihy, ki nas je pozdravil v živo z odra, je prepričan, da bo leto 2020 presodnega pomena, enako po meni tudi izvršni direktor Richard Yu, ki je prireditev oddelal preko video povezave. Ostaja optimističen in prepričan, da lahko Huawei uporabnikom nudi čisto vse, kar potrebujejo. Naprave, ki so strojno po njegovo v vrhu svojih razredov, sistem, ki nudi višjo stopnjo varnosti zaradi izboljšav, ki jih je Huawei naredil na prosto kodni različici sistema Android in aplikacije, ki so prilagojeno za uporabo mobilnih storitev Huawei (HMS). Saj veste, koga pa niso pretirano omenjali.

Mate Xs strojno obeta, vendar mu dve stvari ne gresta na roko

Po Samsungovem zložljivem pametnem telefonu Galaxy Fold nas je seveda zanimalo, kako se obnese Huaweieva naprava, pri kateri se zaslon »zloži« po zunanjosti in ne notranjosti. Prednost takšnega razmišljanja je potreba po samo enem zaslonu in enem sklopu kamer, slabost pa manj zaščiten zaslon, ko je telefon zložen. Kajpada smo ga imeli v rokah mnogo premalo časa, da bi podali dokončno vrednostno sodbo, vendar prvi občutki niso slabi. Zaslon telefona Mate Xs ni zaščiten s steklom, naj pa bi bila plastična zaščitna plast dvojna in mnogo trajnejša od enojne. Iz razumljivih razlogov, hostese so nas ves čas opazovale, tega nismo preverjali. Niti z nohtom. Občutek, ko imaš napravo v roki, pa je dober. Robovi okoli razklenjenega zaslona velikega 8 palcev niso pretirani, predvsem pa je ta pravilne oblike, nikjer ga namreč ne zmoti zareza za kamere, saj je sklop z njimi v debelejšem delu ene stranice naprave. Ko je telefon zložen, ima en zaslon diagonalo 6,6, drugi na drugi strani (na hrbtišču) pa 6,38 palca. Zaslon je en, a ko je naprava zložena, deluje kot bi imela dva. Glavni je tisti večji, uporabljamo ga tako kot zaslon običajnega telefona, manjši pa služi za drugotne naloge. Kot je na primer snemanje selfijev, za kar takisto uporabimo eden in edini sklop štirih kamer. Ne bomo posegali preveč vanje. Pri njihovem snovanju je imela spet prste vmes Leica ter so zelo podobni sklopu na telefonu P30 Pro. Glavna kamera ima tipalo s 40 milijoni slikovnih pik, ultra široka 16 milijonov, tele-kamera 8, tam pa je še kamera za zajem globine posnetka (TOF).

Tečaj, ki je odločilen element zlaganja, naj bi imel kar 100 delov, praktično pa to lahko tudi pomeni, da je ravno toliko možnosti, da gre karkoli narobe. Vendar je Huawei zagotovil, da je preverjen in trdoživ. Ko je telefon zložen, sta oba dela med seboj »zapahnjena« in je treba pritisniti gumb, da se razkleneta. Tedaj kar skočiti narazen, kar kaže, da je tečaj v tem stanju malce napet. Ne razpre pa se v celoti (do 180 stopinj), to moramo storiti ročno. Zanimivo pa je, da v razklenjenem stanju sredinska guba ni tako očitna, kot pri Foldu. Nasploh smo imeli občutek, da je zaslon res popolnoma raven in da imamo v rokah tablico, ne pa napravo, ki jo je mogoče zložiti.

Če se je med lansko predstavitvijo družine naprav Mate 30 še upalo, da bo Huawei dobil dovoljenje, tega upanja (skoraj) ni več. Mate Xs bodo čez dober mesec dni sledile še naprave družine P40, verjetno prav tako brez Googlovih aplikacij.

Kaj več, med drugim tudi, kako se naprava obnese v realnem primeru rabe in kako vzdržljiva je baterija s kapaciteto 4500 mAh in 55-vatnim hitrim polnjenjem, pa bomo lahko povedali, ko bomo dobili napravo na daljši test. Tudi pri nas naj bi bila namreč naprodaj že naslednji mesec. Ne bomo pa slepomišili in bomo zato takoj povedali, kaj nas moti. Zdi se nam, da je cena 2499 evrov (8 GB RAM-a in 512 GB pomnilnika) previsoka in da je v Huaweievi tržnici premalo aplikacij, določenih tipov pa sploh ni, da bi zadostile temu, kar dnevno potrebujemo. Si ne predstavljam, kako bi v Barceloni našli hotel in nato še mesto predstavitve telefona MateXs brez vsaj veste katerih Zemljevidov.

Ni še jasno, kaj od tega bo na voljo tudi pri nas

Čeprav je bil Mate Xs osrednji razlog, zakaj smo nekateri potovali v Barcelono, ki je za ta čas nekam nenormalno prazna, je Huawei dogodek izkoristil za predstavitev še cele četice naprav. Te pa so vsaj malo tudi plod težav, s katerimi se Huawei sooča, saj so nam želeli dokazati, da je njihov ekosistem prav tako zanimiv, kot sta zanimiva Googlov in Applov. Ne bomo sodili, saj so priznali sami. Trenutno so z njim na tretjem mestu, precej daleč za ostalima dvema.

Med novimi napravami zna k nam najprej priti tablični računalnik MatePad Pro z 10,8-palčnim zaslonom, med drugim tudi v izvedenki za omrežja pete generacije 5G. Čeprav se nam je tablica dopadla, pa ne more skriti podobnosti z Applovimi izdelki oziroma se ne moremo znebiti občutka, da so jo predstavili, ker jo ima tekmec in ker menijo, da mora biti del tudi njihovega ekosistema naprav. Podobno kot omenjeni ima magnetno tipkovnico (129 evrov) in pisalo M-pencil (99 evrov), njene cene pa se začnejo pri 549 evrih.

Poleg tablice so novi tudi prenosniki. MateBooki X Pro imajo po novem procesorje Intel Core desete generacije, predstavniki nekoliko cenejše družine MateBook D (14 ali 15-palčna modela) pa do procesorja AMD Ryzen 7. Ti so zanimivi še zaradi tipala prsnega odtisa v tipki za vklop ter kamere, ki se skriva pod tipko v sredini niza funkcijskih tipk. Cene prvih se začnejo pri 1499, drugih pa pri 649 evrih. Za enkrat pa še nimamo podatkov ali bodo kateri od teh sicer kakovostnih izdelkov, na katerih je že naložen sistem Windows 10, pa tudi pisarniški paket Office 365, na voljo tudi v Sloveniji.

Podobno velja tudi za zadnja dva predstavljena izdelka. Gre za usmerjevalnik Huawei Wi-Fi AX3 ter napravo za povezavo domačega omrežja z mobilnim omrežjem pete generacije Huawei 5G CPE Pro. Za obe je značilno, da podpirata standard Wi-Fi 6+, ki v teoriji obljublja hitrosti do 2,4 Gb/s.

Zadnji del prireditve je Richard izkoristil, da nam je predstavil napore Huaweija pri oblikovanju lastnega ekosistema aplikacij, ekosistema Huaweijevih mobilnih storitev (HMS) ter naporom, ki jih vlagajo, da bi k sodelovanju privabili razvijalce. Veliko prekmalu je soditi, ali jim bo uspelo odpreti tretjo pot, tretji ekosistem naprav, storitev in aplikacij, ki je kot protiutež Applu in Googlu morda potreben. Dejstvo pa je, da je od njega odvisna prihodnost podjetja, kajti naprave odlične kakovosti same sebi niso dovolj, če ni tistega, kar jih dela uporabne.

Žal »google« ni gluten, ki ga jemo ali ne, pa je za večino vseeno, odvajanje od Google je namreč težje. Da pa se čisto normalno živeti tudi brez storitev, na katere smo se navadili samo zato, ker so zastonj.

The post Huawei Mate Xs; izboljšan, drag in Google »free« (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.

Novinci v Alcatelovem portfelju so modeli Alcatel 3, Alcatel 3L in Alcatel 1S. Trojka je prvi alcatel po dolgem času s Qualcommovim procesorjem (Snapdragon 450), na voljo pa bo v izvedbi 3 + 32 GB ali 4 + 64 GB. Prva bo imela priporočeno ceno 159 evrov, druga, ki vključuje tudi čip in anteno za NFC (torej za mobilno plačevanje in podobne zadeve), pa 189 evrov. Žal so razen tega, najdražjega, vsi ostali brez NFC-ja, vsi pa tudi vztrajajo pri starem priključku microUSB. »Zato, ker,« je odgovor predstavnikov proizvajalca.

Alcatel 3 ima 5,9-palčni zaslon z razmerjem 19,5:9 in razmeroma majhno okroglo zarezo, je pa ločljibost zaslona HD+, ne Full HD. Zadaj je dvojni fotoparat, ki menda omogoča nekaj igranja s »portretnim« načinom, baterija ima kapaciteto 3500 mAh, kar bi pri omenjenem procesorju moralo zadoščati za dva dni delovanja. Čitalnik prstnih odtisov je na zadnji strani. Ohišje je plastično, vendar deluje čisto v redu, zadnja stran pa premore tudi zanimivo prelivajočo se barvo.

Namen malo cenejšega 3L je ponuditi enako velik in dober zaslon tudi za manj denarja. Na prvi pogled zasloni, ki jih TCL proizvaja sam, res delujejo spodobni, toda nisem prepričan, da je za dvajset evrov (priporočena cena bo 139 evrov) smiselno sprejemati kompromise, kot sta slabši procesor in odsotnost čitalnika prstnih odtisov.

Zato je bolj zanimiv Alcatel 1S za 109 evrov, ki prinaša 5,5-palčni zaslon (18:9, HD+) brez zareze, prav tako 3 GB pomnilnika in 32 GB prostora za podatke, dvojni fotoaparat ter še baterijo s kapaciteto 3060 mAh in procesor Spreadtrum. Tablica 3T 10 je zanimiva zaradi zvočniškega podstavka, ki ga bo mogoče kupiti v kompletu (za 229 evrov, sama tablica pa bo stala 40 ali 50 evrov manj), toda kot tablica ni prav nič izstopajoča in njen zaslon z ločljivostjo HD prikazuje precej nazobčano besedilo.

Pri telefonih Blackberry trenutno ni nič strojno novega, so pa lanski model Key 2 zdaj oblekli še v živordečo, ki dejansko izpade atraktivno.

Poleg tega so novinarjem pod vitrino prikazali prototipe telefonov s prepogljivim zaslonom. Nanje so prav tako zelo ponosni, ker gre za plod lastnega razvoja, vključno z mehanizmom za pregibanje – na prepogibu se vidi, da zaslon ni vpet povsem do sredino, temveč malo »diha«. Seveda pa je težko reči karkoli o napravi, ki je postavljena v eno pozicijo in pod steklom. Napovedujejo sicer, da bodo konkreten izdelek ali celo več izdelkov pokazali prihodnje leto. Ali že na sejmu MWC ali kasneje, pa je za zdaj prezgodaj ugibati.

The post Za zdaj poceni Alcateli, drugo leto telefoni s prepogljivimi zasloni in znamko TCL appeared first on Tehnozvezdje.

O tem, da bi tablico ali nekaj podobnega prepognili na telefonsko velikost marsikdo sanja že nekaj časa. Ali pa o tem, da bi, kot pred stoletji iz zvitka razpotegnil zaslon, na njem pogledal video, ter ga nato zvil nazaj ter zadevo pospravil v žep. Še bolj znanstvenofantastično bi bilo, če bi se skoraj prosojen zaslon pripeljal iz mize ali omarice, ko bi ga rabili, potem pa bi se spet umaknil, da ne bi zasedal prostora. Prototipi obstajajo, mogoče še ne tako dodelani kot izvedbe v filmih, pa vseeno navdušujoči. Želja po takih rešitvah je nedvomno prisotna, več poskusov smo že videli in inženirski izziv je velik. Večje pa je vprašanje dejanske smiselnosti, uporabnosti in praktičnosti zložljive naprave. Razlika je nekaj imeti zaradi kulske tehnologije ali zaradi resnične dodane vrednosti. In pri pametnih telefonih pa še kje drugje vedno znova dobivamo potrditev, da optimizacija absolutno vedno zmaguje nad domnevno večjo fleksibilnostjo ali vsestranskostjo.

Prejšnji poskusi z dvema zaslonoma, kot pri Sonyjevi tablici S2 ali ZTE-jevem Axonu M, ne štejejo. Tam se ni nič prepogibalo in zvijalo, samo na vsakem od polov je bil vgrajen zaslon, med njima pa je ostalo kar precej roba in tako črnega pasu na sredi, če je bila slika razpotegnjena čez oba ekrana. To pač ni to. Toda prihajamo v ero pravega prepogibanja. Za zdaj sta svoji napravi predstavila ali napovedala malo znani kitajsko-ameriški Royole in tehnološki velikan Samsung. Vemo pa, da nekaj podobnega snujeta vsaj še Huawei in LG, najbrž pa še kdo. Kajti, ko enkrat eni »kitajci« izdelajo nekaj, ni več daleč čas, da bodo tehnologijo imeli bolj ali manj vsi. Prepogljivi telefoni/tablice prihajajo, to je dejstvo, vprašanje je samo, kako hitro in za kakšno ceno. O tem več v nadaljevanju, poglejmo najprej, kakšna sta oz. naj bi bila prva izdelka.

Royole FexPai je v iztegnjenem položaju, če mu tako rečemo, kot tablica. Potem pa se prepogne v telefon, ki ima zaslon na obeh straneh in seveda čez rob. Samsungov Infinity Flex ali Infinity X ali Galaxy F ali kakorkoli se mu bo že reklo, je kot knjiga. Če uporabim analogijo iz telefonskega sveta, podoben kot stari Nokijin Communicator. Kadar je oz. bo zaprt, bo imel na eni strani dokaj majhen, približno 4,7-palčni zaslon. Če ga bo uporabnik odprl, pa se bo razkril in zravnal skoraj osempalčni upogljivko. Telefon zunaj, tablica notri. Sliši se zelo zanimivo, koliko bo res dobro in uporabno, bomo lahko sodili, ko reč dobimo v roke, lahko pa malo špekuliramo o obeh in še kakšnem konceptu. Še prej pa lahko povemo, da bo FlexPai v ZDA stal 1300 dolarjev (brez davka) in da naj bi bilo treba po naših informacijah za Samsungovo zložljivo tablico odšteti okrogla dva tisočaka.

Here's a clearer view of Samsung's foldable smartphone. They turned the lights off for the live reveal, but not this rehearsal.

You can definitely make out the fold in the top and bottom bezel. https://t.co/rrKchxo8Ko pic.twitter.com/5n9DrKNVql

— Chris Welch (@chriswelch) November 7, 2018

Ideja je seveda vznemirljiva. Na manjšem zaslonu preverjaš, kaj je novega, ko te nekaj pritegne ali moraš kaj postoriti, pa ga ali povečaš ali odpreš večjega, in to storiš kot gospod. S seboj pa ni treba nositi dveh naprav, ampak samo eno (v žepu!), ki jo lahko prilagajaš trenutnim potrebam. Je pa v izvedbi veliko pomislekov, potencialnih omejitev in pomanjkljivosti v primerjavi s tem, kar uporabljamo danes. Prvo vprašanje je že to, kje naj bo prepogljivi zaslon. Na zunanji strani, kot so si zamislili v podjetju Royole, ali znotraj kot pri Samsungu? Zunanja rešitev ima mogoče več smisla, če naj bo naprava (tudi) čim bolj podobna dobremu telefonu. Notranja pa za večjo zaščito zaslona, ki zaradi upogljive narave ne bo imel danes skoraj nujnega zaščitnega stekla (Gorilla Glass ali kakšna podobna rešitev). Toda vsakič sproti odpirati knjigo ali pa trpeti z majhnim zaslonom ni idealno.

https://www.youtube.com/watch?time_continue=38&v=DGIA1OlWHio

Zanimivo bo videti, kako enostavno in trpežno bo sploh to zgibanje. Kako bodo izvedeni tečaji za preostali del naprave, ki se bo tudi morala poklopiti. Na sejmih sem že videl in pretipal nekaj izdelkov, pretežno VR-očal znamke Royole, in njihovo kvaliteto bi najlažje opisal kot – kitajsko. Tudi na videih se vidi, da FlexPai ne gre v popolno ravnino, da na sredi ostane hribček, gubica. Pa tudi, da naprava nasploh ni kakšen dizajnerski presežek. Pri Samsungu je z videov in fotografij tudi očitno neskladje med eno in drugo polovico. Res je, to je še vedno prototip, a vseeno, pomisleki so za zdaj utemeljeni.

Pojdimo naprej. Kako debela bo naprava z zloženem stanju? Kako se bodo prilagajali uporabniški vmesnik in aplikacije?  Kako svetel in nasploh kakovosten bo zaslon? (Kdo ve, če ni Samsung naprave napovedal v precejšnji temi tudi zaradi povprečne svetilnosti ekrana, ne samo zato, ker še skriva končno obliko) Kako bo s fotoaparati in zvočniki, kje bodo tipke, kakšna bo biometrika, kako se bo upogljivosti prilagajala baterija in tako naprej. Na te zadnje dileme bi še toliko bolj naleteli pri zaslonih, ki se nekam zvijejo. Po možnosti v čim manjši tulec. Vsaka od izvedb zaslona, ki se lahko pospravi, poleg najmanj ene zelo očitne prednosti, prinese tudi kopico slabosti. Zato bodo proizvajalci morali res dobro utemeljiti prednosti te novotarije ter s tehnologijo in izvedbo tako navdušiti, da bomo prezrli katero od teh potencialnih slabosti.

Četudi se izkaže, da bo prva generacija tovrstnih origamijev neodporna na večino naštetih hib in bo uporabna vrednost prenizka, cene pa previsoke, vseeno upam, da tokrat proizvajalci ne bodo obupali po prvem neuspešnem poskusu. To se zelo pogosto zgodi, a je škoda, ker sama ideja ni bila napačna, samo izvedba je bila slaba ali pa tehnologija še ni bila zrela.

Naslovna fotografija: Samsung

The post Kaj bo prinesel telefonsko-tablični origami? appeared first on Tehnozvezdje.