Huawei Mate 30 Pro: Res škoda, da ga ni na slovenskem trgu!
Marjan Kodelja 31. januarja 2020 ob 06:11

Pametni telefon Huawei Mate 30 Pro prinaša za tega kitajskega izdelovalca novo raven kakovosti video ob sočasnem izboljšanju kakovosti fotografij. Zaradi trgovinske vojne med Združenimi državami in Kitajsko pa je brez Googlovih storitev, kar za večino uporabnikov predstavlja (pre)veliko omejitev.

Odkar je Huawei sredi septembra predstavil družino naprav Mate 30, te burijo tudi našo domišljijo. Huawei je namreč v tem delu Evrope postal sinonim za zmogljive naprave po ugodnejših cenah in če tak igralec izpade, to vpliva na tržno tekmovanje. Sploh na slovenskem trgu z omejeno ponudbo pametnih telefonov. Da ga ne moremo kupiti, pa je posebna škoda tudi zato, ker je zasedel vrh lestvice najboljših foto-mobilnikov spletnega portala dxomark.com, saj vemo, kako pomembne so postale fotografske in video zmogljivosti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

V vseh pogledih »prestižen« telefon

Končna obdelava je na visoki ravni, saj je vsak delček telefona bleščeč in prijetno zaobljen, da lepo sede v roko. Ohišje je le malenkost večje od ohišja predhodnika (Mate 20 Pro), čeprav ima Mate 30 Pro večji 6,53-palčni zaslon (16,6 cm). Razlika se skriva v ožjih robovih in v zaobljenosti zaslona za skoraj 90 stopinj, zato je okvir ohišja tanjši, kar pa ne vpliva na kompaktnost naprave. Koti letošnjega modela pa niso zaobljeni, temveč je njegov »tloris« po zadnjih oblikovnih smernicah bolj kvadraten.

Kljub velikemu zaslonu je telefon relativno preprosto uporabljati, pri tem pa pomagata tako sistem za odklepanje s prepoznavo obraza kot optično tipalo prstnega odtisa pod zaslonom. Nima pa fizičnih gumbov za uravnavanje glasnosti, zamenjala ju je »programska« rešitev in površina na dotik občutljivega zaslona nad gumbom za vklop. Gotovo to kaže na tehnično odličnost, vendar uporaba ni enako preprosta. Funkcijo aktiviramo z dvakratnim dotikom površine, kar pa ni vedno preprosto narediti z eno roko na primer med telefonskim pogovorom. Uravnavanje glasnosti je ena tistih osnovnih stvari, ki mora biti kar se da preprosta in čeprav je programska rešitev zanimiva novost, nikdar ne bo preprosta kot bočna gumba.

V skladu z letošnjimi smernicami je tudi hrbtišče telefona, ki je pričakovano stekleno in na zanimiv način odbija svetlobo. Lepo za na pogled, malo manj pa za čiščenje, ko pomislite na vse prstne odtise, za katere je takšna površina pravi magnet. Modul z objektivi kamer pa je tokrat okrogel ter obkrožen z okrasnim prstanom, ki mu daje videz kompaktnega fotoaparata. Mesto za kamere je na sredini ohišja, kar je verjetno za fotografiranje primernejše od stranske namestitve. Hibridno ležišče za kartice, priključek USB-C in zvočnik je na spodnjem robu, na zgornjem je infrardeči vmesnik (IR), nikjer pa ni klasičnega priključka za slušalke. Zvočnik je en sam, dokaj glasen in tudi kakovost zvoka je kar solidna. Sicer pa je le v pomoč, saj so za resno poslušanje česarkoli nujne slušalke.

Zmogljivosti pričakovano visoke?

Mate 30 Pro ima kakovosten zaslon AMOLED prekrit z zaščitno plastjo stekla Gorilla Glass 6. Ločljivost (1176 x 2400 pik) je nižja od zaslona modela Mate 20 Pro, zato je tudi gostota pik nižja, vendar s 400 pikami na palec ni videti razlike v ostrini. Zaslon je torej enak zaslonu modela P30 Pro, ki je preprosto rečeno dovolj dober za premijski pametni telefon. Ni pa čisto na ravni zaslonov najboljših iPhonov ali Samsungovih »galaksij«. Pogled od spredaj pa malo kazi velika zareza, ki že na videz ni v skladu z letošnjimi minimalističnimi smernicami. To pa zato, ker poleg sprednje kamere skriva še tipalo globine in pripadajoče elemente za varen sistem odklepanja telefona s prepoznavo obraza. Poleg tega je pod zaslonom tudi optično tipalo prstnega odtisa, ki deluje razmeroma dobro, je pa v primeru uporabe naprave z eno roko postavljeno malo preveč proti spodnjemu robu. Tipala pod zaslonom so relativno nova tehnologija in čeprav delujejo dobro, se po zanesljivosti in hitrosti še ne kosajo s klasičnimi induktivnimi tipali. Zato pa ne zasedejo prostora na hrbtišču.

Huawei je nekaj let vlagal v razvoj lastnega procesorja in če ne bi, bi imel težave tudi z dostopom do zmogljivega procesorja. Kirin 990 je še vedno najnovejši procesor za telefone s sistemom Android na trgu, z odlikami, kot so hitri signalni procesor, močna podpora za umetno inteligence in grafične zmogljivosti, ki jih zahtevajo najboljše mobilne igre. Delovanje procesorja podpira 8 GB RAMa in 128 ali 256 GB pomnilnika. Slednje je mogoče povečati s spominsko kartico, ta sicer zasede prostor druge kartice SIM, mora pa biti Huaweiva nano kartica. Bi bilo mogoče bolje, če bi ostali pri podpori uveljavljene formata mikro SD.

Zmogljivosti telefonu je primerna tudi baterija kapacitete 4500 mAh, sistem hitrega polnjenja pa ostaja 40-vatni oziroma 27-vatni v primeru brezžičnega polnilnika. V primeru »žičnega« polnjenja bo baterija od nič do polnosti napolnjena v 70 minutah. Brezžično polnjenje poteka kajpada počasneje. Koliko časa bo baterija zadoščala, je v marsičem odvisno od načina rabe, vendar pri umirjeni tudi dva dneva ni nemogoče doseči.

Ni Googla, kaj pa zdaj?

Ne bi bilo slabo, če bi se občasno postili in se odpovedali Googlu, vendar je to lažje reči kot storiti. Na njegove storitve, predvsem tržnico, zemljevide, youtube in brskalnik, smo se navadili, manj mogoče na odjemalca elektronske pošte. Vse razen tržnice deluje v brskalniku, elektronsko pošto Gmail pa lahko prebiramo skoraj v vsakem odjemalcu. Ni nujno torej, da je Googlov. Če poiščete namestitveno datoteko .apk nekatere Googlove aplikacije lahko na telefon namestite, ker pa na njem ni Googlovih mobilnih storitev (teh ni mogoče namestiti), tržnica ne deluje, težave pa so tudi z računom in nekaterimi drugimi storitvami. Bi pa morali imeti napravo dlje, da bi lahko ugotovili vse slabosti takšne uporabe ali pa celo ugotovili, da je življenje brez Googla možno. Bilo bi lažje, če bi Huawei uspelo prepričati več ponudnikov aplikacij, da te uvrstijo tudi v njegovo tržnico, za enkrat jih ni ravno veliko. Velika ovira je namreč, če imate pametne luči, pa ne morete na telefon preprosto namestiti aplikacije, da o bančnih in podobnih storitvah ne govorimo.

Mate 30 Pro ima prosto kodni Android brez Googlovih mobilnih storitev. Nad njim pa teče Huaweiev vmesnik EMUI 10, na katerega so nadgrajeni oziroma so v procesu nadgradnje tudi nekateri starejši Huaweievi modeli. Sistem deluje stabilno, le brskalnik se je enkrat »sesedel«, ko smo na njem zagnali Googlove Zemljevide. Nasploh so brskalniki vseh izdelovalcem pametnih telefonov, ki imajo svojega, bolj na hitro skup zmetani in ne ravno najboljši. Ni se splačalo vanje vlagati, kajti večino uporabnikov se odloča za bolj znane.

Fotografska poezija

Vsak izdelovalec pametnih telefonov se dodatno osredotoči na eno morda dve lastnosti, zaradi katerih njegovi izdelki izstopajo. Huawei se je že pred leti odločil, da bo to fotografija. Medtem ko drugi več pozornosti namenjajo programskim trikom za izboljšavo fotografij, večinoma z dobrimi rezultati, daje Huawei poudarek tudi elektroniki in objektivom. Posledica pa je vsestranska fotografska izkušnja, Mate 30 Pro po tozadevno ni izjema, konfiguracija štirih zadnjih kamer pa je z nekaj izjemami podobna tisti na modelu P30 Pro. Največja razlika je v kameri z ultra širokim kotom, ki ima prav tako fizično veliko tipalo ločljivosti 40 milijonov slikovnih pik kot glavna. Zaradi tega so tudi širokokotne fotografije boljše, bolj svetle oziroma tozadevno primerljive fotografijam glavne, njeno tipalo pa telefon privzeto uporablja tudi za snemanje videa. Razlika med tipaloma je v tem, da ima tipalo glavne nov filter (RYYB) objektiv pa zaslonko f/1.6, tipalo ultra široke pa klasičnega (RGGB). Glavna se zato bolje obnese v slabih svetlobnih razmerah. Sistema kamer zaključujete globinsko tipalo in pa kamera s 3-kratno optično povečavo.

S takšno konfiguracijo kamer se Mate 30 Pro odlično obnese v dobrih svetlobnih pogojih, fotografije so konstantne, jasne in z dobrim dinamičnim razponom tudi brez vključene funkcije HDR. Podrobnosti so dobro ohranjene, raven šuma pa je v mejah normale tudi v slabših svetlobnih pogojih. Se pa zato P30 Pro bolje odnese pri velikih povečavah zaradi boljše optike objektiva tele-kamere. Večini pa bo 3-kratna optična povečava zadoščala.

Dobro deluje tudi globinsko tipalo TOF (Time-of-Flight), ki telefonu zagotovi podatke o globini posnetka, ta pa jih nato uporabi za učinek zamegljenega ozadja z naravnimi prehodi med ospredjem in ozadjem. Mate 3o Pro pri tem bolje obvlada podrobnosti, na primer pramena las, od večine tekmecev, a tudi on ni popoln.

Velikega napredka je bila v primerjavi z modelom Mate 20 Pro deležna ultra široka kamera. Fotografija so jasnejše in svetlejše, kar je posledica boljšega tipala, telefon pa tudi bolje izniči zaobljenost robov fotografije zaradi širšega kota. Žal pa je zaradi tega kot manjši od kotov nekaterih tekmecev, Mate 30 Pro pa tudi nima načina za bližinsko fotografijo, ki ga imate tako Mate 20 Pro, kot tudi P30 Pro. Zdi pa se, da ima od vseh Huaweievih telefonov Mater 30 Pro najboljše prilagajanje beline.

Mate30 Pro ima globinsko tipalo TOF tudi v zaslonski zarezi, ta pa mu pomaga pri naravnejši zameglitvi ozadja na selfijih. Sicer dobro deluje tudi sprednja kamera, tudi v razmerah močne svetlobe za portretirancem. V primerjavi s starejšimi modeli ima Mate 30 Pro tudi izboljšane video zmogljivosti. Snema lahko do ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo (fps), na voljo pa je cel kup učinkov; dvojni pogled, počasni posnetek pri 7690 sličicah na sekundo (pri ločljivosti 720p). Zabavno, a v praksi manj uporabno, ker se malo stvari v naravi premika dovolj hitro.

Razsodba

Huawei Mate 30 Pro je prepovedan sad, telefon, ki bi ga marsikdo rad imel, a ga ne more kupiti, ker ni na voljo ali pa mu je cena, ta je letos postavljena spet malo višje, previsoka glede na odsotnost Googlovih storitev. Sporočilo Huawei pa je jasno. »Mate 30 Pro je naš najbolj popoln pametni telefon. Dobro ti bom služil, če boš potrpežljiv. Vzemi ali pusti!«

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Bravo za prispevek,ampak če bi te iste prizore posnel z mojim iPhone 11 Pro Max bi bile slike sigurno boljše,-razen Zooma seveda.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja