Berlinsko sejmišče (podjetje Messe Berlin) je namreč sporočilo, da v celoti odpoveduje sejem IFA, ki bi moral biti od 3. do 7. septembra. Vrnil naj bi se med 2. in 6. septembrom 2022.

»Odločitev smo sprejeli po podrobnih pogovorih s strokovnjaki za javno zdravje in mnogimi deležniki iz panoge. Na žalost se več globalnih zdravstvenih vidikov ni tako hitro premikalo v pravo smer, kot smo upali. To povečuje negotovost pri podjetjih, ki so bila odločena letos priti v Berlin ali zainteresirana za udeležbo, ter med mediji in obiskovalci, ki morajo svoj obisk načrtovati precej vnaprej. Poleg tega bo berlinsko sejmišče še nekaj časa vsaj delno lokacija za cepljenje.«

Tako so razloge za odpoved navedli v Messe Berlin. Po naših informacijah je sicer prevladalo predvsem omahovanje najpomembnejših podjetij iz panoge pri odločitvi, ali naj letos razstavljajo na IFI. Udeležbo na letošnjem MWC, ki se vse bolj spreminja v lokalni, španski (katalonski?) dogodek z vsega 300 razstavljavci, so sicer že odpovedali Ericsson, Nokia, Samsung, Qualcomm, Intel, Microsoft, Google, Cisco in druga podjetja. Tako ne čudi, da so nameravala podobno odločitev sprejeti še za berlinski dogodek. »Inovacije potrebujejo svojo platformo in zanimanje obstaja. Žal pa je še vedno preveč negotovosti, zato nihče ne more odgovorno načrtovati udeležbe na katerem koli sejmu,« je izpostavil predsednik nadzornega sveta združenja proizvajalcev zabavne elektronike gfu, soorganizatorja sejma, Kai Hillebrandt.

Direktor Messe Berlin Martin Ecknig pa je dodal, da IFA povezuje celotno industrijo zabavne elektronike in bele tehnike kot noben drug dogodek, vendar sta varnost in zdravje vseh udeležencev na prvem mestu. »Potek cepljenja in vnovičnega vzpostavljanja mednarodnih potovanj pa ne gresta v takem tempu, kot smo si želeli.«

Februarja je sicer združenje GSMA izpeljalo sejem MWC Šanghaj s približno 20 tisoč udeleženci, vendar brez tujcev. Prvi teden junija je na sporedu Computex, ki ga običajno pripravljajo v Tajpeju, vendar bo letos potekal digitalno. Na enak način so januarja izvedli lasvegaški CES. Predstavitve, nastope ključnih govorcev in ostalo smo lahko spremljali po spletu, toda prihodnje leto organizatorji kanijo znova pripraviti dogodek v klasični obliki. Kaj se bo spremenilo v štirih mesecih med terminom odpovedane IFE in CES-om, ne vem. Zakaj bi podjetja, ki v začetku septembra ne želijo priti v Berlin, v začetku januarja odšla v Las Vegas? Morda bodo v združenju CTA, ki organizira ameriški sejem, prej ali slej dognali to realnost in se znova odločili za digitalno izvedbo. Nekaj časa še imajo. Možna pa je tudi druga razlaga. Namreč, da so se razstavljavci (družno?) odločili nekje postaviti ločnico, nek datum, kdaj znova začeti. Morda je to začetek l. 2022. Bomo videli, bi bil pa to udarec za berlinske organizatorje, saj med sejmoma, čeprav sta uradno v prijateljskih odnosih in se je IFA zadnja leta tudi predstavljala med CES-om, poteka nekakšna prestižna bitka za primat najpomembnejšega. Več dejanskih novosti je sicer tradicionalno prinesla IFA, medtem ko smo na CES-u dobivali pretežno konceptne naprave in nove tehnologije.

Vsak od obeh dogodkov ima oz. je v izvedbah, kot smo jih poznali, imel svoj čar. Prvi zato, ker smo lahko na enem mestu videli vse ključne izdelke in tehnologije, tudi mnoge take, ki v slovenske trgovine nikoli niso prišle, in tudi navezali določene stike, drugi pa je popolna norišnica in blišč, ki ga je treba vsaj enkrat v novinarski karieri doživeti v živo. Vsekakor upam, da se oba vrneta in mi nanju, pa tudi, da se bodo organizatorji v tem »mrtvem« obdobju domislili določenih sprememb in izboljšav, ki bi bile na obeh koncih še kako dobrodošle.

The post Tehnološkim sejmom (še naprej) slabo kaže appeared first on Tehnozvezdje.

Fundacija je po odpovedi letošnje izvedbe salona, ki velja za enega od dveh najpomembnejših v Evropi (poleg izmenjajočega se dvojčka Pariz – Frankfurt, ki pa je tudi v bistvu preteklost), izvedla anketo med avtomobilskimi proizvajalci in večina jih je odgovorila, da bi raje imela dogodek spet leta 2022, ne že prihodnje leto. Trenutna situacija namreč tudi njim, tako kot organizatorju salona, povzroča izgube. »Poleg tega ni prav nič gotovo, da bodo zdravstvene razmere prihodnjo pomlad dopuščale organizacijo dogodka, ki pritegne 600 tisoč obiskovalcev in 10 tisoč novinarjev,« so dodaten razlog za odpoved tudi izvedbe 2021 navedli v fundaciji.

Slednje je zaradi letošnje odpovedi zabeležila približno 11 milijonov švicarskih frankov izgube. Takoj po odpovedi salona je ženevski kanton zaprosila za finančno pomoč in lokalna oblast je odobrila 16,8 milijonov švicarskih frankov posojila. Toda v fundaciji so ocenili, da so pogoji za pridobitev posojila neugodni, saj bi morali že kmalu vrniti prvi milijon in tudi organizirati salon v letu 2021, zato so ponudbo zavrnili.

Vodstvo fundacije pa je naklonjeno prodaji »ženevskega avtomobilskega salona« podjetju Palexpo, ki upravlja sejmišče ob ženevskem letališču, na katerem so doslej vsako leto priredili ta najbolj množičen dogodek v Švici, katerega vpliv na širšo regijo ocenjujejo na 200 milijonov frankov.

Frankfurtski salon so medtem že »preselili« v München in bi se prihodnjo jesen celo lahko zgodil, kajti do takrat je najbrž še dovolj časa, da bi se lahko razmere z virusom umirile in bi tudi lahko že bilo na voljo ustrezno zdravilo in cepivo. Seveda pa je zelo vprašljivo, kako se bo odzvala industrija, ali bo pripravljena na tovrstne vložke oz. »zapravljanje« milijonov. Letošnji pariški salon se je seveda odpovedan, pa tudi zadnja izdaja l. 2018 ni ravno navdušila.

Ob vsem tem se lahko vprašamo, kakšna prihodnost se obeta tehnološkim sejmom. Ti so za podjetja vseeno nekoliko cenejši in mnogi niso odprti za splošno javnost, zato bi bilo zdravstveno tveganje nekoliko manjše, še vedno pa zelo prisotno. Za letošnji sejem IFA vemo, da ga nameravajo izpeljati v drugačni obliki, vendar se zdi, da je tudi to še pod vprašajem. Organizatorji so sicer napovedali, da kanijo izvesti CES 2021 v standardni obliki in v predvidenem terminu takoj po novem letu. Toda v zadnjih tednih izvajajo anketo med zvestimi udeleženci in ti, kolikor je razbrati s twitterja in člankov, niso navdušeni nad idejo, da bi se CES res zgodil. Tudi združenje GSMA, ki se je letos mukoma odpovedali sejmu MWC v Barceloni, bi prihodnje leto izjemno rado znova zagnalo ta dogodek, koliko je to realno in kakšna bo pripravljenost razstavljavcev in udeležencev, da se pojavijo v katalonski prestolnici, pa je seveda odvisno od razvoja pandemije. Vsekakor organizatorje velikih sejmov in salonov čakajo težki časi.  

The post Ženevskega avtomobilskega salona ne bo niti prihodnje leto appeared first on Tehnozvezdje.

Computex v Tajpeju ima običajno zase rezerviran prvi teden v juniju in je glavni dogodek, na katerem predvsem azijski proizvajalci osebnih računalnikov ter delov in dodatkov zanje pokažejo svoje glavne prodajne adute in tudi najbolj nore zamisli. Letos so sejem najprej prestavili na september, zdaj pa ugotovili, da večina tujih obiskovalcev dogodka niti takrat ne bi mogla priti na Tajvan. Lani so denimo imeli udeležence iz 171 držav, skupno jih je bilo 43 tisoč. To je približno slaba polovica števila, ki se vsako leto zbere v Barceloni na največjem dogodku v panogi mobilne telefonije. Naslednji Computex bo tako med prvim in petim junijem 2021. Fotografska Photokina je prestavljena na maj 2022, igričarski Gamescom (oba sejma sta sicer v Kölnu) pa bo letos konec avgusta potekal digitalno.

Medtem v družbi Berlinski sejem (Messe Berlin) še naprej računajo, da bo v začetku septembra približno 800 novinarjev z vsega sveta lahko prišlo v nemško prestolnico na letošnjo izvedbo sejma IFA, ki bo pravzaprav sklop štirih ločenih dogodkov. Pred dnevi so oznanili, da je interes za udeležbo velik, saj je prijavljenih več novinarjev, kolikor bo mest. Nikakor namreč ne bodo podelili več kot 800 »akreditacij«, tako vsaj trdijo. Zanimanje me ne preseneča, kajti ob vseh odpadlih zadevah letos in ždenju doma vsi po vrsti pogrešamo kakšno dogajanje, druženje in seveda ogled novosti ter poslušanje predstavitev in govorov v živo. Videokonferenčne izvedbe pač niso ista stvar in tudi naša pozornost ni enaka. Vseeno pa morda iz Berlina prihaja nekaj preveč optimizma, koliko se bo čez dva meseca in pol že dalo potovati, a se pustimo presenetiti. Za evropske udeležence najbrž ne bi smelo biti prevelikih težav, za novinarje iz ostalih celin pa – kdo ve.

Združenje Consumer Technology Association je medtem napovedalo, da bo sejem CES, ki je vsako leto na vrsti takoj v prvem ali drugem tednu, odvisno, kako »padejo« dnevi, izvedlo po načrtih. Torej v standardni obliki in s fizično prisotnostjo množice novinarjev, analitikov in ostalih ljudi iz panoge. Kar pa, morda presenetljivo, ni naletelo na najboljši sprejem med ameriško IT-srenjo. Mnogi so namreč prepričani, da je brez cepiva to recept za katastrofo in da bi morali zadevo ali prilagoditi ali pa celo odpovedati. Če bi se zgodil drugi scenarij, bi potem prišli do tega, da bi odpadli bolj ali manj vsi večji sejmu v razdobju enega leta in bil lahko MWC znova prelomnica. Do takrat je še nekaj časa s cepivom ali vsaj zdravili za Covid-19, če pa tega ne bo, je kljub vsem upanjem organizatorjev, da se bodo vrnili v normalne tirnice in znova zagnali svoje posel, zelo vprašljivo, kako hitro si bomo znova v sejemskih dvoranah ogledovali novosti.

The post Odpadel še Computex, za 2020 ostaja le še prilagojena IFA appeared first on Tehnozvezdje.

Vsem, ki ste prepričani, da elektromagnetno valovanje omrežja Wi-Fi škoduje zdravju, predlagamo, da tega doma ne postavite, saj z nočnim ugašanjem delate več škode kot koristi. Ga pač nimate in pika. Kot verjetno tudi ne otroških alarmov, fenov, sesalnikov, mikrovalovne pečice in indukcijske kuhalne plošče. Predvsem te nikar ne kupujte, kajti med kuhanjem ste blizu nje, v okolico pa oddaja elektromagnetne valove neprimerne večjih moči, kot katerikoli pametni telefon ali brezžično omrežje. Imate pravico, da iz svojega okolja ven vržete čisto vse, kar oddaja elektromagnetno “sevanje”. Ker to počnejo vse električne naprave, jih ne potrebujete, zatorej vam tudi elektrike ni treba plačati. Same prednosti! Kogar pa omrežja Wi-Fi ne motijo, bo morda vesel, česa vsega je tehnologija zmožna, malo manj pa, kako vam dodatne storitve nameravajo zaračunati.

Linksysovo porazdeljeno omrežje tako kot vsako podobno vključuje več naprav, ki poskrbijo, da je radijski signal v vseh kotičkih stanovanja ali hiše čim boljši. Ves čas, 30-krat na sekundo, merijo radijske signale, da optimizirajo delovanje omrežja, ti podatki pa so osnova za storitev Aware. Zelo poenostavljeno – če človek ali hišni ljubljenček zmoti radijsko povezavo med dvema usmerjevalnikoma, ta to lahko razumeta kot gibanje. V praksi je delovanje storitve mnogo bolj zapleteno, rezultat pa so obvestila, ki jih uporabnik prejme v aplikaciji pametnega telefona.

Zdaj pa bi radi storitev izboljšali z dodatnimi napravami »Wellness Pods«. Frekvenca bo z njimi narasla na 1500 meritev radijskih signalov na sekundo, kar naj bi bilo dovolj za beleženje ritma dihanja ljudi znotraj omrežja. Učinkovitost delovanja pa bo verjetno odvisna od števila teh dodatnih naprav, pa tudi, kje bodo postavljene. Omrežje bo lahko zaznalo padec starejšega stanovalca, ter takoj o tem obvestilo svojce, prav tako pa bo uporabno tudi za merjenje kakovosti spanja. Če bo delovalo, kot obljubljajo, ne bomo potrebovali kamer, tipal gibanja ali nosljivih naprav.

Tovrstne dodatne storitve pa odpirajo tudi nov način zaračunavanja. Usmerjevalnike kupimo, postavimo in omrežje deluje, dokler se ne pokvarijo. Za dodatne storitve, pa naj bodo to opisane ali pa manj tehnološko dovršene, kot je nadzor omrežja od daleč v aplikaciji, pa bomo prisiljeni plačevati naročnino. Za Aware tri dolarje mesečno oziroma 26 dolarjev letno! Zbrane podatke pa ponudnik zelo verjetno hrani tudi na svojih strežnikih, zato je tu tudi klasično vprašanje, zakaj jih bodo uporabili, kako je z zasebnostjo in kaj naredijo z zbranimi podatki, ko uporabnik odpove storitev.

The post CES 2020: Omrežje Wi-Fi bo lovilo vlomilce in skrbelo za starejše appeared first on Tehnozvezdje.

Za zdaj prevladujejo računalniki in periferija, pa vsaj ene slušalke in ura so vredne omemebe, čakamo pa še na avtomobilske in telefonske napovedi. Pa začnimo s tem, kar smo izbrali za prvi del.

Withings Move (ECG)

Zdaj spet samostojno francosko podjetje je predstavilo prvo kolekcijo ur po vnovični odcepitvi od Nokie. Move so analogne ure, ki pa beležijo gibanje (korake) in spanje ter se povezujejo s telefonom, kamor gre te zabeležene informacije. Poleg glavnih urnih kazalcev imajo, kot že predhodnice, mali kazalec za odstotek dnevnega cilja gibanja, na voljo pa bodo v različnih barvnih kombinacijah. Za 70 evrov, kar se zdi precej ugodna cena.

Bolj zanimiva bo sicer različica Move ECG, ki bo skoraj dvakrat dražja (130 evrov), vendar bo imela tri elektrode za merjenje elektrokardiograma (EKG), torej podatkov o utripanju srca. Nekaj podobnega je pred časom v svoje ure že vgradil Apple, toda Withingsova izvedba je precej cenejša, rezultat meritve naj bi podala v manj kot pol minute, in naj ne bi bila geografsko omejena.

Mobilni RTX in RTX 2060 pri nVidiji

Vodilni proizvajalec grafičnih kartic je na Cesu napovedal dve pomembni novosti. Z njima tehnologijo izrisovanja grafike s sledenjem svetlobi (Ray tracing) prinaša v območje širših množic. Za približno 350 evrov bo namreč mogoče kupiti grafično kartico RTX 2060, ki bo s tem več kot pol cenejša od RTX 2070 oz. samo tretjino cene RTX 2080. Seveda bo nekoliko počasnejša, a še vedno za 60 odstotkov hitrejša od predhodnice GTX 1060 in naj bi bila za igre boljša kot GTX 1070 Ti. Premore 6 GB pomnilnika GDDR6 in 240 jeder Tensor, ki omogočajo 52 teraflopov računske moči za strojno učenje. Proizvajalec trdi, da je s to kartico mogoče igrati Battlefield V z vključenim sledenjem svetlobe pri 60 sličicah na sekundo. A ne pove, pri kakšni ločljivosti in s kakšnim preostalim hardverom.

Novost pa so tudi »kartice« RTX v izvedbah za igričarske prenosnike. Lahko v večji za tiste z dobrim hlajenje ali kot Max-Q za tanjše modele. Skoraj vsi proizvajalci so že napovedali svoje prve modele, ki so večinoma osveženi že znani računalniki, vendar z novim grafičnim jedrom ter tudi hitrejšim pomnilnikom in podobnimi izboljšavami. Cene za take prenosnike se bodo večinoma začele precej nad dvema evrskima tisočakoma.

HP Spectre x360 15 OLED

Prenosnikov z zaslonom OLED za zdaj ni bilo prav veliko, spomnim se enega Thinkpada, kaj dosti drugih pa niti ne. Zdaj pa go v svoj 15-palčni vrtljivi Spectre x360 vgradil HP. Ekran bo podpiral prikaz HDR, ni pa podatka o njegovi ločljivosti. Prav tako ne o ceni tega prenosnika, ki bo sicer imela enake specifikacije kot dozdajšnja najboljša izvedba modela Spectre x360 15 (i7, 16/512 GB) in bo na voljo od pomladi naprej. Vsekakor poceni ne bo.

Asus ROG Mothership

Če na koga, lahko na Asus računamo, da bo pripravil kaj norega za igričarje in ostale s preveč denarja in afiniteto do absurdnih zadev. Taka je namreč »tablica« ROG Mothership, nekakšen Surface v 17-palčni izvedbi. Njegov zaslon s polno visoko ločljivostjo ima osveževanje pri 144 Hz in podporo za tehnologijo G-Sync, računalnik poganja procesor i9, na voljo je priključek USB-C s protokolom Thunderbolt 3, ultrahiter Wi-Fi in še marsikaj. Stvar pa tehta skoraj pet kg. Še posebej atraktivna pa je snemljiva tipkovnica. Lahko se magnetno pritrdi na zaslon pod kotom, lahko pa jo uporabnik »prepogne«, da izgleda kot klasična tipkovnica in jo uporablja ločeno od monitorja. Kdaj in za koliko bo tole (če bo) v prodaji, za zdaj ne bom ugibal.

Razer Raptor 27

Še en igričarski proizvajalec je poleg osveženega prenosnika Blade 15 z grafikami RTX najail še svoj prvi monitor. Jasno, z igričarskim osveževanjem 144 Hz pri panelu IPS. Stvar bo sicer 27-palčna z ločljivostjo QHD (2560 x 1440) in bo imela minimalne robove okrog zaslona ter malce drugačen dizajn od drugih monitorjev. Zadaj bodo lepa vodila za kable, računalnik bo mogoče priključiti tudi prek USB-C, vendar bo pa priključek polnil samo manj požrešne naprave, torej prej omenjenih Bladeov verjetno ne. Monitor bo veljal 700 dolarjev, vsaj na začetku pa ga ne bodo prodajali v Evropi.

Blue Ember

Znani proizvajalec podkasterskih mikrofonov Blue se je doslej osredotočal na modele USB. Zdaj pa je z mikrofonom Ember ponudil še takega s priključkom XLR. Tako ga je mogoče uporabljati z večino »mešalk« in naj bi tako zagotavljal boljši zvok. Za razliko od priljubljenih Yetijev je ta kondenzatorski mikrofon manjši, lažji in bolj usmerjen ter ga je treba postaviti na nosilec. Naprodaj bo za približno sto evrov.

Jabra Elite 85h

Slušalke, ki se prilagajajo uporabniku. Kaj to pomeni? Da analizirajo zvok (hrup) v okolici ter na osnovi nastavljenih preferenc spreminjajo nastavitve zvoka tako za glasbo kot za pogovore. Da se vse skupaj najbolje ujame. Sicer te slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa obljubljajo več kot 30 ur delovanja z enim polnjenjem in “izjemno čistost glasbe”. Naprodaj bodo za tristo evrov.

Fotografije: proizvajalci

The post Najbolj zanimive novosti s sejma CES 2019 (1. del) appeared first on Tehnozvezdje.

Po Comdexu se tako poslavlja še drugi računalniški sejemski velikan, kar pa se je dalo slutiti že nekaj časa, ker je bil CeBIT že kmalu po letu 2000, ko se je začelo postopno zmanjševanje števila hal, vsako naslednje leto dlje od svoje nekdanjega sijaja. Tega sem na žalost zamudil, ker se je moja tehnosejemska kariera v tujini začela leta 2008 s tedaj že barcelonskim MWC (do leta 2006 je bil ta dogodek pod imenom 3GSM v Cannesu), leto kasneje sem prvič odšel še na berlinski sejem IFA in v Hannover. CeBIT sem potem obiskal še naslednji dve leti, nato pa sem opustil zahajanje nanj. Ostala omenjena sejma, pa dvakrat tudi ameriški CES, sta mi dala več zanimivega, nekdanji velikan ni imel več veliko ponuditi v svetu, v katerem prevladujejo sijoče nove naprave, ne več tehnologije same zase in domače sestavljanje. Zato pa je bil precej večkrat v Spodnji Saški Marjan, kot tudi na Comdexu, ki se takole spominja svojih romanj:

»Sejem CeBIT sem prvič obiskal leta 1992 in se vsako leto vračal nanj več kot desetletje. Bil je daleč največji prikaz napredka računalniške, kasneje pa tudi opreme za mobilno telefonijo in v času pred internetom edini način pridobivanja prepotrebnih informacij, sklepanja poznanstev, predvsem pa možnost videti, otipati in preizkusiti najnovejše naprave. Vsa podjetja, ki so takrat nekaj dala na svojo veljavo, so bila na sejmišču, že tedaj pa je bil izjema Apple, ki tudi zdaj ne sodelujejo na sejemskih prireditvah. Na višku »slave« je bilo sejmišče zasedeno do zadnjega kotička, da si pregledal vse, si potreboval vsaj nekaj dni močnega brušenja podplatov. Žal pa je internet in nepripravljenost na spremembe po letu 2000 prinesel zaton tega sejma, kot je na drugi stran Atlantika ugasnil njegov dvojček Comdex. Danes imamo podobno stanje. CES v Ameriki in IFA v Evropi in gotovo je, da sta tudi ta dva pred prelomnico, kako naprej, da se bosta izognila usodi omenjenih  dveh sejmov, ki sta v svojem času veljala za neuničljiva. Comdexa ni že od preloma tisočletja, CeBIT je sicer obstajal v nekakšni lokalni v poslovni svet usmerjeni obliki, po novem pa ga tudi v tej ne bo več.«

Prav letos, ko sem se poleg MWC in IFE, kjer sta bila v ekipi Tehnozvezdja še Marjan in Lenart, obiskal še Photokino ter pariški avtosalon, sem se začel spraševati, kaj bo s temi sejmi in koliko časa jih bo še vredno imeti na koledarju in v stroškovniku. Vse letošnje izvedbe po vrsti so bile manjše ali večje razočaranje. Pomembni razstavljavci so večinoma še prišli, toda pokazali so malo zanimivega ali takega, česar ne bi že videli. Tudi (na)povedali niso ničesar, za kar bi lahko rekli, da bo v prihodnjih mesecih in letih zaznamovalo tehnodebate in razvoj. MWC sicer še vedno raste, toda po novem naj bi se bolj usmeril v infrastrukturo in dal še večji poudarek avtomobilski tehnologiji, potem ko mobilniki, ki so vlekli prvi dve desetletji, postajajo vsakdanji biznis in se predstavitve selijo drugam, nekdaj pomembni igralci ne pomenijo več veliko, novi pa ta dogodek ignorirajo. IFA ima problem identitete, saj je tam vse in nič, vsekakor pa nobene rdeče niti. Medtem ko se Photokina še vedno pretvarja, da pametni telefoni, ki so povsem prevzeli fotografijo, ne obstajajo. Letos so jo rešile množične napovedi novih brezzrcalnih fotografskih sistemov, ki so za vsa vpletena podjetja izjemnega pomena. Vprašanje pa je, kako bo že maja, ko bo v Kölnu ta prireditev prvič v vsakoletnem tempu (doslej je bila na dve leti). Vsaj toliko kot letos jo bodo verjetno napolnili, ker so se verjetno šli vezano trgovino, toda za vnaprej nisem optimist, če ne ukradejo vsaj delno šova Barceloni.

Na drugi strani sveta je CES že nekaj časa bolj kot karkoli drugega prikaz tehnologij in idej, ki morda nikoli niti ne pridejo v proizvodnjo in prodajo. Pravi raj za t. i. dimne zavese (vaporware). MWC in IFA, pa tudi CeBIT so bili vendarle ves čas bolj naravnani na realne proizvode in tisto, kar je zares v razvojnih laboratorijih in čaka na pravi trenutek, da spremeni tok zgodovine. Tajvanski Computex pa je razstava za lokalne proizvajalce PC-jev in vso njihovo ekstravaganco, od katere smo je v Evropi tudi deležni samo peščico. Verjetno bosta dogodka s svojima konceptoma obstajala še nekaj časa, toda za nas sta zanimiva pretežno kot šov in kot izhodišče za še kakšen drug obisk v tistih krajih, manj pa z vidika poročanja o resnih novostih in dogajanju v infotehnološkem svetu.

The post CeBIT ni ne prvi ne zadnji propadli velesejem appeared first on Tehnozvezdje.