Vedno imamo radi izdelke, ki jih proizvajalci ne pozabijo takoj, ko pošljejo na police nekaj novega. Pri telefonih se je situacija glede posodobitev v drugo in tretje leto obstoja posameznega modela izboljšala šele v zadnjem času. Prav zato smo pogosto presenečeni, če večje nadgradnje prihajajo še precej po začetku prodaje. Celo take, ki resno spremenijo izkušnjo z napravo in bi tudi konkretno izboljšale oceno pri prvem preizkusu. Rešitev prepletenega domačega brezžičnega omrežja TP-Link Deco M5 sem že ob opisu pred nekaj meseci brez večjih zadržkov priporočal, z najnovejšimi popravki pa sem nad njo še bolj navdušen.
Najbolj hecno je dejstvo, da Deco M5 niti ni tako zelo nov komplet. Letos je TP-Link v ponudbo dodal cenejša M4 in E4, za malce zahtevnejše uporabnike in razmere (debelejše stene, …) pa M5 ostaja rešitev z najboljšim razmerjem med ceno in kvaliteto pri tem proizvajalcu. Posodobitve omrežne opreme so sicer kar standardne, tudi še leta potem, ko že niso več v prodaji, pa tudi zaželene, ker se vedno znova pojavljajo nove varnostne luknje. Lepo je, če jih proizvajalci zamašijo tudi za uporabnike, ki še ne bi kupili nove opreme. Še lepše pa je, če mimogrede ponudijo dodatne zmožnosti, in kar presenetljivo, če to storijo po kakšnih dveh letih od prve predstavitve izdelka. Za Deco M5 zgledno izdajajo posodobitve, nekaj pa jih je bilo še posebej markantnih, saj so prinesle določene vpoglede in nastavitve, ki sem jih prej pogrešal.
V testu sem omenjal, da je komplet super za Wi-Fi in malo manj primeren za tiste, ki imajo po stanovanju razpredene kable in mogoče tudi hočejo kaj bolj natančno nastavljati. Te bo mogoče odvrnilo že to, da ni klasičnega dostopa do nastavitev v brskalniku (z vpisom številke IP), ampak v bistvu ni razloga, da teh postavk ne bi bilo v aplikaciji. Po novem se da rezervirati določen naslov za posamezno napravo, posredovati vrata (port forwarding), kar določene naprave naredi vidne navzven, dodali so podporo za prehod IPTV, početi pa je mogoče še nekatere druge zadeve, ki za običajne domače uporabnike niso prav nič pomembne, napredni pa jih hočejo imeti.
Med ostalimi izboljšavami je med drugim središče za naprave pametnega doma, zaradi česar se da kar iz te aplikacije upravljati z lučmi in stikali Kasa ter sijalkami Philips Hue. Tega žal ne morem preizkusiti, ker nimam nobene od omenjenih »pametnih« zadev. Lahko pa bi si pripravil določene bližnjice. Mogoče bi jih potem celo lahko glasovno priklical. Podobna je tudi druga avtomatizacija, le da tu lahko dodajam redne naloge (vsak dan/teden od te do te ure) za katero koli od povezanih naprav.
V prepletenih omrežjih vsa »vozlišča« delujejo kot en usmerjevalnik, a telefoni, tablice, računalniki in ostale reči so še vedno povezane na eno od teh točk. In po novem so v aplikaciji informacije o tem. Pa tudi, po kateri frekvenci (2,4 ali 5 GHz), ali je za to napravo v uporabi prepletni način (mesh), kar se da tudi izključiti na nivoju naprave. Prikazano je še, če so kakšne bližnjice in avtomatizacija in če je nastavljena prioriteta (v koliko je v uporabi upravljanje s pasovno širino). Še posebej podatki, kam je kaj povezano, so lahko koristni pri optimizaciji omrežja, mogoče je smiselno katero od točk kam premakniti ali izvesti kakšno drugo spremembo.
Še ena izjemno priročna in uporabna možnost, ki je v testu niti nisem omenil, ker je v tistem prvem tednu ali dveh nisem preizkusil, je WPS. To funkcionalnost usmerjevalniki poznajo že leta, poanta je v tem, da stisneš gumba WPS na usmerjevalniku (oz. dostopni točki) in na napravi, ki jo hočeš povezati v brezžično omrežje, in zadevi si potem sami izmenjata podatke. Tako ni treba na novi napravi iskati omrežja in vpisovati gesla, kar je pri kakšnih lahko mukotrpno, če ni na voljo klasične polne tipkovnice. Vseeno pa tega pri prejšnjih usmerjevalnikih skoraj nikoli nisem počel. Zagotovo bi, ako bi bil nekje pri roki, toda v mojem primeru je zahtevalo, da sem se sprehodil do njega, pristavil stopničke, zlezel nanje in nato v poltemi tipal, kje za vraga je že ta tipka. Z Decom je drugače. Zdaj odprem v aplikacijo Deco, nato poiščem razdelek WPS in tam kliknem na ikono pri tisti od dostopnih točk, ki je fizično najbližje, s čimer se začne odštevanje 120 s, znotraj katerih moram to možnost izbrati še na izdelku, ki ga povezujem. Potem samo še počakam, da se »zmenita« in stvar je za vedno zaključena. Boljšega približka fizičnemu gumbu si skoraj ne znam predstavljati.
Po nekaj mesecih, odkar sem staro rešitev z zmogljivim centralnim usmerjevalnikom in dodatnimi »podaljševalniki« signala oz. dostopnimi točkami zamenjal s kompletom treh enakih vozlišč za prepleteno omrežje, sem vse bolj prepričan, da je to za večino domov preprosto boljša rešitev. Hitrosti Wi-Fi so odlične, pokritost brez resnih lukenj, povsod je eno ime omrežja in telefoni ne izgubljajo signala, pa tudi žična povezljivost je na podobni ravni in nastavljanje zdaj pri mojem sistemu prav tako. Le kakšno stikalo za dodatne vhode je treba dokupiti, ker ima večina tovrstnih usmerjevalnikov samo po dva. Marsikomu bo zadoščal že komplet dveh napravic, kar je tudi optimalno glede hitrosti in pokritosti, v hišah bo mogoče treba razpostaviti tri. Če TP-Link enako dobro kot za M5 z novimi funkcionalnostmi skrbi tudi za cenejša in ne dosti slabša sistema Deco M4 in E4, je že pri tem proizvajalcu lepa izbira za vsake potrebe in finančne zmožnosti – komplet dveh vozlišč ni kaj dosti dražji od enega resnega usmerjevalnika stare šole. Potem pa so tu še Linksys, Netgear, Eero in drugi, ki ponujajo podobne, pa tudi malo drugačne rešitve, prav tako vredne razmisleka.
Odlično! Žal sam nimam te rešitve, temveč Asusov “prepleteni” usmerjevalnik, ki pa še ni prepleten s kakšno drugo napravo, čeprav bi v hiši vsaj eno še lahko koristno uporabil, saj zdaj signal ni povsod najboljši. Pričakoval sem, da bo Asus dal na trg kaj enostavnega, kar ne bi bilo ravno še en usmerjevalnik (dva taka bi pač lahko prepletel), a zaenkrat nisem ničesar zasledil.