Letos društvo svoje aktivnosti namenja predvsem ozaveščanju moških o raku prebavil, ki se ga pogosto odkrije prepozno zaradi slabšega poznavanja znakov, slabše ozaveščenosti in stigmatizacije. S pravočasno diagnozo je uspešnost zdravljenja veliko večja, zato je pomembno, da se ob kakršni koli nenavadni spremembi, ki jo zaznamo v telesu ali počutju, čim prej posvetujemo z zdravnikom.

»Moški se slabše odzivamo na vabila v okviru nacionalnega presejalnega programa Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesju in danki. Ocenjujemo pa, da smo z letošnjo kampanjo vendarle še malo bolj prebili “moško lupino” in da smo na dobri poti k temu, da bomo tudi moški v prihodnje bolj “klepetulje”, če bomo zboleli za rakavimi obolenji. Z letošnjo kampanjo smo želeli opozoriti na to, kako pomembna je hitra reakcija na neprimerno sranje. Moški takoj odreagiramo, ko nastane sranje s tem, če se nam, na primer, pokvari mobitel; v tem primeru gremo takoj iskat drugega. Z letošnjo akcijo smo jim položili na dušo, naj takoj odreagirajo in obiščejo zdravnika, tudi v primeru, če pri sebi opazijo znake, ki se ponavljajo dlje časa, saj imajo le tako visoke možnosti za popolno ozdravitev in odlično kakovost življenja po bolezni,« je ob prejemu donacije izpostavil Matej Pečovnik, predsednik društva OnkoMan.

»S ponosom sodelujemo v tej akciji, ki ne le spodbuja preventivno ravnanje, temveč tudi osvešča o pomembni tematiki. Za nas je zdravje ključna vrednota, ki jo izjemno cenimo, zato smo se tudi letos z veseljem pridružili tej pomembni pobudi. Tudi Xiaomi se namreč trudi neprestano izboljševati kakovost življenja naših uporabnikov s pomočjo naših izdelkov,« je povedal generalni direktor Xiaomija za Slovenijo in Hrvaško, Goran Mudrovčić.

»Vsak si želi biti zdrav, vendar je rak nepredvidljiva in zahtevna bolezen. Zato je izredno pomembno, da imamo pri tem podporo in pomoč, kot to počnejo v društvu OnkoMan. Veliko nam pomeni, da kot odgovorno podjetje tudi mi prispevamo svoj delež k zavedanju o pomenu preventive in zgodnjega odkrivanja raka pri moških,« je dejal Alan Šćuric, vodja tržnega komuniciranja v Telekomu Slovenije.

Telekom Slovenije in Xiaomi sta v okviru aktivnosti pripravila posebno akcijsko ponudbo dveh mobitelov, in sicer Redmi 12C 128 GB in Xiaomi 13T Pro, kupci mobitelov pa so prispevali k skupni donaciji. Akcijska mobitela sta pri Telekomu Slovenije do konca novembra na voljo kot Modri Fon meseca. Ob vezavi za 24 mesecev z obročnim plačilom kupnine v 24 zaporednih mesečnih obrokih je Redmi 12C 128 GB na voljo že za 48 evrov, Xiaomi 13T Pro pa za 672 evrov.

The post Telekom Slovenije in Xiaomi sta predala pet tisoč evrov donacije društvu OnkoMan appeared first on Tehnozvezdje.

Začetek športnih in pametnih ur je zabeležila želja in potreba po napravi, ki bo, kolikor je le mogoče natančno, spremljala telesne dejavnosti. Ko so športniki ter rekreativci dobili športne in nekoliko kasneje še pametne ure in je trg začel pokati od ponudbe raznolikih, so se nekateri izdelovalci začeli ukvarjati z neprimerno bolj donosnim področjem. Skrbjo za zdravje. Dokaj hitro se je izkazalo, da je spremljanje srčnega utripa, stresa in analiza spanja sicer zanimivo, toda premalo natančno in da gre predvsem za funkcije, s katerimi si posameznik ne more veliko pomagati. Nobena namreč ne more neposredno pokazati na morebitno težavo oziroma vsaj podati uporabnega nasveta.

Funkcija EKG, z veliko medijskega cirkusa jo je v svoje ure eden prvih uvedel Apple in še bolj merjenje nasičenosti kisika v krvi (SpO2), uporabnost nosljivih naprav kažejo v drugačni, za zdravje lepši luči. Še bolj uporabna je funkcija merjenja krvnega tlaka, ki sem jo lani preskusil na Samsungovi uri in ugotovil, da merjenje z optičnim tipalom srčnega utripa vsaj na prvi pogled ni pretirano natančno in še manj priročno, kajti uro je treba vsak mesec umiriti z običajnim (manšetnim) merilnikom. Če tega imate, čemu potem še merjenje z uro? Ampak to ni edini način. O tem več takoj po razjasnitvi problema!

Čemu redno merjenje krvnega tlaka?

Krvni tlak je pomemben podatek o stanju organizma. Tudi brez diagnosticirane hipertenzije ali vedenja, da je visok krvni tlak pogosta tegoba v družini, je njegovo redno spremljanje priporočljivo zlasti med nosečnostjo in (ali), ko ste starejši. Neodkrit in nezdravljen visok krvni tlak lahko povzroča vse od poškodb vidnega živca do bolezni srca in ožilja. Ker tlak preko dneva niha, je priporočljivo pogosto merjenje, ki je kakopak odvisno od priročnosti. Če se moramo spomniti, da iz omare vzamemo manšetni merilnik ali moramo celo obiskati lekarno oziroma ordinacijo, potem prav pogosto tega zagotovo ne bomo počeli. Od tu zanimanje za nosljive naprave. Ker je pomembno, da smo med merjenjem čim bolj pri miru in sproščeni, verjetno težko govorimo o samodejnem, toda razliko bi pomenilo že merjenje na zahtevo. Še posebej, če bi ura opozorila, kdaj je čas zanj.

Ali je merjenje na zapestju sploh lahko natančno – TEORIJA!

Ni naključje, da strokovnjaki priporočajo manšetne merilnike in še to izvedbo z manšeto okoli nadlakti in ne na zapestju. Teorija je jasna. Za natančnost in uspešnost meritve je namreč najbolje, če je tipalo v višini in da nadlaket počiva blizu srca. Delovanje merilnika je podobno stari metodi, ko je zdravnik s stetoskopom poslušal zvoke v arteriji nad komolcem, kjer je manšeta po napihovanju prekinila pretok krvi, le da elektronski merilniki slušalk ne rabijo. Ko je ob postopnem praznjenju manšete slišal, kot da bi v žilo stekla kri, je odčital tlak zraka in dobil zgornjega, in ko zvokov ni bilo več, je odčital še spodnjega.

Večina, nosljivih naprav, sposobnih merjenja krvnega tlaka, a ne vse, uporablja drugačen pristop. Metoda PTT (Pulse Transit Time) beleži čas, ki preteče od trenutka, ko kri (pulz) zapusti srce, podatek zagotovi tipalo EKG, do trenutka, ko ga zazna optično tipalo ure na zapestju. Na podlagi podatkov obeh ura izračuna čas potovanja. Ta je namreč odvisen od krvnega tlaka, višji je, prej val prispe do zapestja in obratno. Ne vem, ali je povezano z metodo, toda Samsungovi uri Watch 3 in Watch 4 jasno povesta, da krvni tlak merita na intervalu med 50-170 mmHg. Ni slabo, a dobro ravno tako ne.

Kaj pa merjenje z manšeto na zapestju – OBLJUBA!

Merilnik Omron HeartGuide in predvsem pametna ura Huawei Watch D, ki je že naprodaj na Kitajskem, sta drugačna. Med merjenjem zadnje (Omronova deluje podobno) napihne pašček, da tipalo pritiska izvede meritev na intervalu med 40 in 230 mmHg. Pristop je enak manšetnemu, le da merjenje poteka na zapestju in da ura omogoča še cel kup drugih funkcij.

Bolj kot, kaj vse Watch D nudi in česa morda ne, je zanimiva navedena natančnost 3 mmHg. Razlog, zakaj uro, ki v deželi terakota bojevnikov stane dobrih 400 evrov (brez davka), sploh omenjam, kajti za zdaj ni znano, kdaj bo, če bo, na voljo v Evropi in drugje po svetu. Spremenimo številne podatke v odstotke, saj ti omejujejo primernost ali neprimernost merilnika za medicinsko uporabo. Na spodnjem delu intervala imamo napako 7,5 odstotkov in na zgornjem 1,73 odstotka. Izračun sicer ni neposredno primerljiv z mojimi ugotovitvami natančnosti ure Watch 3, ki se je motila pri zgornjem za 5 odstotkov in pri spodnjem tlaku za dobrih 12 odstotkov. Poglejmo še drugače. V primeru popolnega tlaka 120/80 3 mmHg predstavlja napako 3,7 oziroma 2,5 odstotka.

Meje, kdaj je naprava primerna za medicinsko uporabo, so različne, a kot kaže Watch D ni natančnejša od treh odstotkov, ki se največkrat omenja. Če se izkaže, da je napaka nosljivih naprav, ki merijo na zapestju znotraj 3 mmHg, bi to zagotovo drastično izboljšalo njihovo uporabnost v namene skrbi za zdravje. Pri čemer je dokaj vseeno, ali bo šlo za manšetno ali merjenje z metodo PTT.

Naslovna fotografija DepositPhotos

• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kitajci nam prodajajo »komunistični« pogled na avtomobilizem

The post Če bo meritev natančna, kot obljubljajo, potem se obeta pomembna sprememba! appeared first on Tehnozvezdje.

Prvi primerki niso bili najbolj natančni, saj narava uporabe in zasnova tipal terja odraščanje in učenje, kako iz golega signala izluščiti samo tisto, kar nas zanima. Razumevanje, kaj je korak in kaj dvig roke me sedenjem ali kako iz signala optičnega tipala ločiti informacije o srčnem utripu od »hrupa«. Tipala je dokaj preprosto izdelati, a natančnost merjenja je nekaj drugega. Zahteva strojno učenje in razvoj algoritmov umetne inteligence, česar ni mogoče storiti preko noči. Učenje in izboljševanje delovanja je neprestani postopek. Naprave zbirajo podatke, da se algoritmi učijo in optimizirajo delovanje. Nič čudnega torej, da so danes pametne ure in zapestnice v vseh pogledih natančnejše, kot so bili pred letom ali dvema. Hkrati je to razlog, zakaj nove funkcije najprej niso pretirano natančne (in uporabno), temveč so razvite do uporabne ravni šele, ko so vključeno v večino naprav. In čemu se ponudniki športnih ur, kot so Polar, Garmin ali Suunto, na področju zdravja težje kosajo z Applom, Samsungom in Huaweiem.

Vse večji poudarek na zdravje

V pravilih za uporabo, v aplikaciji in vse pogosteje tudi na zaslonu naprav, je nedvoumno zapisano, da pametna oziroma športna ura ali zapestnica ni medicinska naprava, zato izmerjeni podatki niso primerni za diagnosticiranje in preprečevanje bolezenskih stanj. S tem se proizvajalci ščitijo, da jih ne bi tožili v primeru, da naprava napačno napove, ne zazna telesnih znakov ali popolnoma napačno izmeri dejavnost. V promocijske namene seveda govorijo drugače. Obljubljajo vse mogoče, ne sicer nedvoumno, toda dovolj subtilno, da si v domišljiji ustvarimo napačno sliko, česa vsega je naprava sposobna. 

Pomembnejše je, da širijo nabor zmožnosti. Poleg klasičnega cvetobera sposobnosti, štetje korakov, srčnega utripa, gibanja telesa in lokacijskih podatkov, še elektrokardiogram (EKG), nasičenosti kisika v krvi, raven telesne maščobe, krvni tlak, temperaturo kože in celo zaznavanje padcev. Tipala vedno nekaj izmerijo, vprašanje je, natančnost, na kar so in še vedno skušajo odgovoriti raziskave, ki jih opravljajo skoraj povsod po svetu. Kaj te pravijo?

Vse bolj natančne meritve

Raziskave dokazujejo, da so meritve gibanja vključno s spremljanje srčnega utripa dokaj natančne, saj so pri nekaterih urah in zapestnicah znotraj 3 % napake, kar ponekod velja za mejo med napravami za osebno in medicinsko rabo. Posebej dobro je bilo raziskano štetje korakov, merjenje časa dejavnosti in izračun porabe kalorij. Vsak, ki je kdaj imel sočasno na roki dve različni napravi, vam bo znal povedati, da številke niso absolutno enake. Toda so v korelaciji. Ko ena zazna korak, ga običajno še druga. Razlike so predvsem, koliko fantomskim gibom, ko pravzaprav mirujemo, naprava zazna. Na splošno vse zajemajo iste informacije, a z različnimi občutljivostmi.

Merjenje spanja je že druga pesem. Na splošno natančno zaznajo, kdaj zaspimo in kdaj se zbudimo ter izmerijo čas spanje. Zaznava faz spanje, globoko, plitko in spanje REM, pa je že druga zgodba. Vse več raziskav namreč kaže, da se ne ujemajo z meritvami (polisomnografija), ki jih zdravnik izvede v bolnišnici, z medicinskimi napravami in v nadzorovanem okolju. Nosljivim napravam zato lahko zaupamo glede dolžine spanja, manj glede kakovosti.

Zanimiva raziskava med uporabniki Applovih pametnih ur je bila izvedena leta 2019, kar sovpada z vpeljavo funkcije EKG, s katero je mogoče v teoriji zaznati sicer izredno nevarno stanje nepravilnega srčnega utripa. Sodelovalo je skoraj 430 tisoč uporabnikov brez diagnoze, med katerimi je 2161 funkcija pokazala nepravilni utrip. Od teh so pri 84-odstotkih kasneje diagnosticirali atrijsko fibrilacijo. Resno zdravstveno stanje, povzročitelja kapi, zato je pravočasno odkrivanje in zdravljenje nujno. Nekatere druge raziskave so pokazala, da lahko Applova ura prav tako zgreši in težave ne zazna, kar pravzaprav pomeni, da lahko pokaže na morebitno težavo, toda kot medicinska naprava vseeno ni primerna. Verjetno podobno velja za druge nosljive naprave s to funkcijo, o natančnosti katerih raziskave šele potekajo.

Podobno velja za zanesljivost merjenja nasičenosti kisika v krvi, saj so nekatere naprave dosegle rezultate blizu rezultatom medicinskih oksimetrov. Sicer zaradi narave meritev ni presodna do zadnjega odstotka, saj rezultati nad 89 % pričajo o primerni ravni kisika. Pomembnejša je sposobnost stalne meritve kljub dejstvu, da med premikanjem telesa, meritve ne more izvesti nobena sodobna naprava. Zahtevano je skoraj popolno mirovanje vsaj roke, če ne celega telesa. Toda ker v primeru, da pogoj ni izpolnjen, meritev ni uspešna, zmožnost stalnega merjenja ni napačna. Tudi v budnem stanju občasno mirujemo in tedaj bo uspela.

Kakovost novih funkcij še neznanka

Samsungova pametna ura meri razmerje med maščobami, kostmi in mišicami v telesu in krvi tlak. Merjenje indeksa telesne mase potka po principu električne impedance, medtem ko je za krvni tlak uro treba vsak mesec umeriti z manšetnim merilcem, nato pa za meritev poskrbi tipalo srčnega utripa. Obe funkciji in še na primer spremljanje temperature kože, česar so sposobne letošnje ure Huaweia, je smiselno uporabljati z zdravo mero previdnosti, saj so na začetku razvojne poti in ni podatkov o točnosti in v primeru temperature še uporabnosti.

Vsaka nosljiva naprava lahko na podlagi podatkov merilnika pospeška zazna padec. Funkcija je posebej primerna za starejše, še posebej če je nadgrajena s samodejnim klicem na pomoč. Tehnologija obstaja, a še ni raziskav, ki bi ugotovile njeno natančnost. Bodisi, da zazna padce, ki jih ni ali ne zaznala, dejanske. Tovrstna zmogljivost namreč zahteva čim višjo zanesljivost.

Lansko in še posebej letošnje leto je bilo prelomno za nosljive naprav, saj niso več napol natančni pripomočki za spremljanje dejavnosti. V ospredje stopa skrb za zdravje, saj so nekatere funkcije že skoraj na ravni medicinskih naprava oziroma se jim približujejo. Hkrati vsako leto dobimo nekaj novega, predvsem merjenje krvnega tlaka bo verjetno naslednja velika prelomnica, kar terja previdnost. Natančnost merjenja ni nekaj od neba danega, temveč terja čas, ko naprave že uporabljajo in se te učijo na podlagi realnih podatkov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kitajci nam prodajajo »komunistični« pogled na avtomobilizem

The post HIT LETA: Niso (več) neuporabne, kot trdijo nekateri appeared first on Tehnozvezdje.

Evropska direktiva RoHS, ki omejuje uporabo snovi, za katere vemo, da škodujejo, je pozitivno vplivala na ves planet, saj se izdelovalcem ne splača izdelovati naprave v dveh serijah, eno za države, ki so stroge, in druge za tiste, ki se požvižgajo na ekologijo. Hiperprodukcija naprav, vsakoletna menjava in metanje stran eno leto starih naprav, če karikiramo potrošniško miselnost, še vedno destruktivno vplivajo na planet. Nehali ali omejili so uporabo snovi s črnega seznama, ne vemo pa, katere uporabljajo namesto njih. Ni nujno, da je zamenjava tudi boljša.

Redke surovine. Elementi, kot so evropij, prometij, tulij ali itrij (vseh elementov je 17), niso tako redki, kot bi mislili glede na ime, vendar se le malo zalog splača izkoriščati. Poraba narašča, saj jih najdemo v vseh elektronskih napravah (pa še kje drugje). Kopanje in rafiniranje (prečiščevanje) pa niti približno nista zelena. Največja ponudnica redkih zemelj je Kitajska, poročila iz tamkajšnjih rudnikov pa zgovorna. Odpadna voda vsebuje veliko strupenih in tudi radioaktivnih elementov, kot je torij, ki, če pride v človeško telo, povzroči rakava obolenja ali levkemijo. Daleč od oči, daleč od srca. Le redkim na zahodu ni vseeno, kako živijo (in umirajo) rudarji na Kitajskem ali kod drugod v nerazvitem svetu.

Pridobivanje nekaterih redkih elementov ne bi bilo mogoče ali ekonomsko upravičeno, če med rafiniranjem ne bi uporabljali procesov, ki povzročajo resno škodo okolju.

Brominizirani zaviralci ognja. Ko so jih iznašli, so bili videti dobra ideja, saj nobenemu od nas ni všeč, če bi naprava zgorela. Kmalu se je izkazalo, da gre za izredno nevarne snovi, krive za rojevanje otrok z okvarami, za rakava obolenja in druge zdravstvene težave. V to kategorijo spada več spojin, ki so jih dodajali različnim izdelkom. Med elektroniko največkrat v monitorje in televizorje, drugače pa v tekstilne izdelke in pohištvo. Polibromiranih difenil etrov (PBDE) se z razlogom bojimo. Ko pridejo v telo, tam ostanejo in se kopičijo. Ni ravno velika verjetnost, da bi ta spojina prišla v telo uporabnika, razen če bi ta zakuril napravo in vdihoval hlape. Nevarnejša je za delavce, ki v tovarnah izdelujejo izdelke, še bolj pa za ljudi, ki odpadno elektroniko »po domače« zažigajo, da iz nje pridobivajo snovi, ki jih lahko prodajo. Ker so zaviralci ognja na osnovi broma na zelo slabem glasu, izdelovalci naprav iščejo alternative. Dobre so vse, ki niso na črnem seznamu, to pa še ne pomeni, da so »zamenjave« tudi zdravju manj škodljive. To bi pokazale raziskave, ki jih ni še nihče naredil.

PVC-plastika (polivinil klorid). Je vseprisotna, saj je poceni in trpežna. Greenpeace trdi, da gre za najslabšo od vseh plastičnih mas, povezano z resnimi zdravstvenimi težavami. Ni je mogoče predelati, ponovno uporabiti. Odvržemo jo, nato pa tisočletja obremenjuje okolje, visi z dreves v bližini rek, na dnu morij, zdravju pa je nevarna, ko jo zažigamo. Če je iz nje narejen ovoj bakrenih kablov, je to najcenejši način, kako priti do te kovine. Ko gori, se sprošča dioksin, ta pa je rakotvoren. Dobra novica je, da PVC uporablja vse manj izdelovalcev.

Ftalati so estri ftalne kisline in alifatskih alkoholov. So hlapne tekočine, ki jih dodajajo polimerom v plastičnih masah (največkrat PVC-ju), da povečajo njihovo gibljivost. Imenujemo jih tudi mehčala oziroma plastifikatorji. Vključeni so v različne izdelke, mimogrede, v EU ne smejo prodajati otroških igrač, ki jih vsebujejo, saj dokazano motijo normalne hormonske procese v telesu, odgovorni pa so tudi za celo vrsto drugih zdravstvenih težav. Ftalati niso nevarni le med postopkom izdelave in uničenja izdelkov, temveč tudi med uporabo, saj se lahko iz njih sproščajo in prehajajo v telo. Na srečo pa manjša uporaba PVC-ja pomeni tudi manjšo uporabo ftalatov.

Škodljive snovi, ki so v napravah, ne pomenijo grožnje uporabniku, saj so del izdelka in v večini primerov iz njega ne izhlapevajo ali kako drugače curljajo.

Berilij je močnejši kot jeklo, lažji od aluminija in prevaja električni tok. Dodajajo ga bakru, da je ta šestkrat močnejši, sam berilij je namreč lomljiv in kot tak neuporaben. Spojino najdemo v tiskanih vezjih (elektronika), iz nje so vzmeti in vtičniki. Berilij je strupen, kar vedo ljudje, ki delajo z njim. Med rezanjem, vrtanjem in podobno obdelavo nastane fin prah, ki ga delavci vdihujejo. Ker je prah fin, ga delavec lahko na oblačilih odnese domov, vdihujejo ga družinski člani, ki s proizvodnjo nimajo zveze. Greenpeace je zapisal, da je berilij kronično in akutno nevaren za človeka, saj je kriv za pljučne bolezni, uvrščajo pa ga tudi med rakotvorne snovi. Hkrati je berilij tudi razmeroma redek in težak za pridobivanje.

Svinec je kriv za človeške težave vsaj od rimske civilizacije, če ne že prej. Ena od teorij zatona rimskega cesarstva omenja pitje vina iz svinčenih kozarcev. Bil je v vsaki katodni cevi, ki jo dandanes v zahodnem svetu redkeje srečujemo. Poleg tega je bil svinec prisoten tudi v tiskanih vezjih, v barvah in še kod, dokler ga niso prepovedali. Čeprav je svinec visoko na črnem seznamu – kot težka kovina je zelo nevaren za organizem –, je še vedno prisoten v okolju. Na srečo ga v novejših izdelkih ni, tako da plačujemo za stare grehe.

Odslužene elektronske naprave ne smemo vreči v smeti, tega se zavedamo. Namesto tega jo odnesemo v zbirna mesta, v pričakovanju, da jo bodo pravilno reciklirali in njene dele, snovi ponovno uporabili. Pa res vemo, kam gredo zbrane odslužene naprave?

Živo srebro. Ker zmanjšajo porabo energije, so varčne žarnice simbol zelenih tehnologij. Vemo pa, da so v njih hlapi živega srebra, ki lahko pridejo v okolico, če sijalka poči oziroma jo brezvestno odvržemo v smeti ali razbijemo, ko pregori. Če organizem sprejme preveč živega srebra, ta lahko poškoduje živčni sistem, ledvice in prebavne organe. Kot zanimivost: kriv je za smrt prvega kitajskega cesarja, ki je jedel tablete z živim srebrom, ker so mu zdravniki dejali, da bo tako živel večno. Snov so uporabljali v medicini tudi še ne tako veliko stoletij nazaj in trajalo je, da smo ugotovili škodljivost živega srebra. Danes smo previdni, celo tako, da v EU ne moremo kupiti živosrebrnega termometra. Še vedno pa je prisoten v izdelkih okoli nas. Ni nevaren za uporabnika naprav, nevaren je za ljudi v tretjem svetu, ki na smetiščih s kladivom, ognjem in kleščami »reciklirajo« staro elektroniko.

Arzen je v večjih količinah strup, kriminalni romani so polni umorov, zastrupitev oseb z njim, v manjših količinah pa lahko poškoduje ledvice, oslabi imunski sistem in je uvrščen med rakotvorne snovi. Do pred leti so ga uporabljali tudi pri izdelavi elektronike. V manjših količinah so ga dodajali siliciju (dopirali), da ta bolje prevaja električni tok. Kot tak ni grožnja za uporabnike naprav, pač pa za delavce v proizvodnji in pri recikliranju takih naprav. Ker so ga prepovedali pred kratkim, imamo doma še vedno naprave, ki ga vsebujejo, a resda v izjemno majhnih količinah.

Kadmij je še zadnja snov, znana kot rakotvorna, povzroča pa tudi druge zdravstvene težave, zato se umika iz izdelkov. Najbolj znane so nikelj-kadmijeve polnilne baterije, ki smo jih veselo uporabljali vsaj do vzpona litijevih. Morda imate doma še kakšno. Težava z njimi je, da morajo biti pravilno uničene, česar ne moremo storiti sami. Tudi kadmij ne pomeni grožnje uporabnikom. Drugače je v proizvodnji in pri uničenju. Ker je kadmij odporen na korozijo in dobro prevaja električni tok, je uporaben tudi pri izdelavi solarnih plošč, električnih kontaktov, za galvanizacijo in stikala. Uporaba kadmija je v EU strogo nadzirana, zato se njegova uporaba izrazito znižuje.

Zavedamo se škodljivosti teh snovi, trudimo se in delno tudi uspevamo, da jih v novih izdelkih ni, kljub temu pa ne vemo natančno, s čim jih zamenjujejo, kot tudi ne, v kolikšni meri so prisotni v izdelkih, ki nikoli ne pridejo na zahodne trge. Za nekatere pa zamenjave ni ali pa je ta predraga. Zato tudi na razvitih trgih nismo zasledili popolne prepovedi za vse.  Večina omenjenih snovi tudi ni nevarna med uporabo izdelka, nevarne so v fazi proizvodnje in pozneje uničenja.

• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kitajci nam prodajajo »komunistični« pogled na avtomobilizem

The post Umazana in nevarna plat bogastva appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije in blagovnih znamk Mobi, IZI, Spar Mobil in Hip Mobil, ki se od danes naprej vrnejo iz tuje, dobijo SMS Ministrstva za zdravje, ki opozarja na preventivne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Kot pojasnjujejo v vodilnem operaterju, gre za njihovo rešitev, sporočilo pa bo na telefon priletelo v trenutku, ko se bo ta iz tujega omrežja znova povezal v Telekomovega.

Besedilo SMS-a je naslednje:

Ob vrnitvi iz tujine bodite pozorni na svoje zdravje. Če se slabo počutite, kašljate in imate vročino, ostanite doma, po telefonu pokličite svojega osebnega zdravnika in preverite ravnanje glede virusa Covid-19. Več informacij tudi na brezplačni številki: 080 14 04.

Kot še dodajajo v Telekomu, bo ministrstvo prek operaterja državljane na ta način obveščalo, dokler bo potrebno. Uporabnik, ki bo v 30 dneh večkrat prešel iz tujega omrežja v omrežje Telekoma, bo v tem obdobju opozorilni SMS prejel enkrat. Storitev je seveda brezplačna, odjaviti pa je ni mogoče.

Brezplačna klicna številka, ki je navedena v sporočilu (080 14 04) je vstopna točka v klicni center Ministrstva za javno upravo, ki ga je prav tako vzpostavil Telekom Slovenije. Tam lahko vsi, ki ne vedo natančno, kako postopati, dobijo podrobnejše informacije in navodila.

Dodatek (11. 3. 2020 ob 12.00): Tudi Telemach je začel svojim uporabnikom, ki se vrnejo iz tujine, pošiljati sporočila z enako vsebino.

Dodatek 2 (11. 3. ob 18.07): Ta sporočila odslej pošilja še tretji od trojice velikih – A1.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Operaterji svojim uporabnikom ob vrnitvi iz tujine pošljejo SMS, naj bodo pozorni na svoje zdravje appeared first on Tehnozvezdje.

Naj začnem kar s tem sovragom. Najboljši način odprave bleščanje in odboja so s stropa spuščene luči, katerih svetloba se odbija od stropa. Ker je v prostoru običajno več ljudi, je najbolje zagotoviti najmanjše potrebne svetlobne razmere, tistim, ki pri delu potrebujejo več svetlobe, pa to zagotovimo z namiznimi svetilkami. Tu trčimo do nekaterih nasprotnih zahtev. Ko vrednotimo zgolj monitor, je priporočljiv visok kontrast, saj tako črke bolj izstopajo od ozadja. Drugače je, ko vrednotimo, kaj se odbija od zaslona. Tu je kontrast naš sovražnik. Če na zaslonu vidimo svoj odsev, pomeni, da se svetloba od njega odbija. Kontrast slike na zaslonu in okolice naj ne bo prevelik. V praksi to pomeni, da mora biti nameščen tako, da pogled nanj ne motijo predmeti v okolici.

S tem pa so povezana pravila osvetlitve prostora. Načeloma velja, naj bo smer pogleda na zaslon vzporedna z okni. Položaj delovnega mesta moramo izbrati tako, da okna niso pred ali za monitorjem. Če to ni mogoče, morajo biti okna zaščitena z gostimi zavesami (dobra rešitev so tudi lamelne zavese) ali žaluzijami. Umetna svetloba v prostoru pa mora biti kar se da podobna naravni dnevni svetlobi.

So pa težave pri zagotavljanju ustreznih svetlobnih razmer v prostoru običajno veliko večje, kot je iskanje pravilnega prostora in položaja monitorja. Če to lahko naredimo sami, pa svetlobnih razmer vsaj običajno ne moremo več dosti spreminjati, saj je to povezano tudi s kakšnimi gradbenimi posegi ali pa obiskom strokovnjaka. V praksi je najbolje, da poskušamo pravila kar se da upoštevati, kolikor je to mogoče glede na dejansko stanje. 

Kakšna je prava razdalja do monitorja? 

Stegnite roko (prst) na višini oči in ga počasi približujte. Ste opazili − bližje ko je prst, bolj napenjate oči. Zakaj je tako? Ko približujemo prst očem, se te temu prilagajajo – ostrijo sliko, očesi pa se hkrati vse bolj približujeta nosu, da zagotovita prostorsko gledanje. Dlje ko je objekt, manj oči trpijo – preprosto, da bolj ne bi moglo biti. Težje je natančno odgovoriti na vprašanje, kaj je najmanjša razdalja do monitorja, kajti nekaj imajo pri tem tudi velikost monitorja in posebnosti uporabnika. Tu nastopi znanost s tako imenovano razdaljo, pri kateri oči najmanj trpijo. Ta ni pri vseh uporabnikih enaka, v povprečju velja, da je 114 centimetrov, kadar opazujemo objekt v višini oči oziroma 89 centimetrov, kadar gledamo objekt pod kotom 30 stopinj navzdol. Velja pravilo, da dlje ko je v tem primeru monitor, bolje je. Če lahko berete na primer besedilo na monitorju, potem ni predaleč, če ne, pa je bolje, da povečate črke, kot da približate monitor. Težave se lahko pojavijo na primer pri vnosu podatkov v računalnik, kjer velja pravilo, naj bosta monitor in dokument, ki je izvor besedila, na enaki razdalji. Oči tako manj trpijo zaradi neprestanega prilagajanja razdalje med dvema objektoma. Ker so podatki na papirju običajno manjši kot črke na zaslonu, bi morali, če bi želeli upoštevati to pravilo, monitor približati. Morda je bolje, da dokument »povečate«, da ga bo moč brati na isti razdalji, kot je trenutno postavljen vaš monitor.

V višini oči ali rahlo navzdol? 

Spet praktičen primer. Primite vizitko in iztegnite roko. Nato vizitko približujte najprej očem toliko časa, dokler črke na njej niso zamegljene. Nato brez premikanja glave spuščajte vizitko (roko) navzdol, pri čemer ohranjajte enako razdaljo med očmi in vizitko. Opazili boste, da bodo črke kmalu postale ostre. Zanimivo je, da nekatera starejša priporočila predlagajo postavitev vrha monitorja v višini oči, kar v praksi pomeni, da je kot gledanja navzdol dejansko okoli 15 stopinj. Nova dognanja kažejo, da je takšen kot dober za oddaljene objekte, za tiste bližje (kamor sodijo tudi monitorji) pa je optimalni kot nekje med 20 in 50 stopinjami. Ugotovili pa so še nekaj. Veliko uporabnikov računalnikov pesti »sušenje« oči, zato je priporočljivo pogostejše mežikanje, ki to težavo odpravi. Pri kotih, večjih od 15 stopinj, so dokazali, da je sušenje oči manj izrazito.

Nagnjen zaslon ali ne? Opazujte, kako berete revijo. Če jo držite v rokah, je njen spodnji del nekoliko bližje očem kot zgornji. Spreminjajte naklon in kmalu boste videli: bližje ko je zgornji del revije očem, težje je brati članek. Temu je tako zaradi naše evolucije. Ko opazujemo svet okoli nas, so objekti v zgornjem delu vidnega polja običajno bolj oddaljeni od objekta, ki ga neposredno opazujemo, oni spodaj pa bližje. Naš vid je temu prilagojen in optimalno deluje le takrat, ko so objekti na vrhu tudi dejansko bolj oddaljeni. Enako velja za monitor, pri katerem velja pravilo, da mora biti njegov zgornji del nekoliko dlje od oči kot spodnji. Nikakor pa ne smemo narediti nasprotno, kar se dostikrat zgodi, ko se želimo znebiti nadležnega odboja svetlobe od površine monitorja, saj svetloba v večini primerov prihaja od zgoraj. Napačen naklon monitorja negativno vpliva na položaj vratu. Najslabše, kar lahko storite, je, da namestite monitor nižje od višine oči in ga nato še obrnete navzdol.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Kam naj te dam, da si ne uničim oči? appeared first on Tehnozvezdje.