Je raven stresa ravno tako varljiv podatek kot kakovost spanja?
Marjan Kodelja 23. aprila 2021 ob 06:19

Stres je naraven odziv na nevarnost in hkrati priljubljen krivec raznovrstnih težav sodobnega načina življenja. Nič čudnega, da nam z meritvami postrežejo pametne in športne ure, vendar je podobno kot v primeru analize kakovosti spanja, podatek najmanj vprašljiv.

Naravni sistemi potrebujejo varovala, da ne razpadejo. Naše telo ni nič drugega kot velik in zapleten biološki sistem, ki potrebuje funkcijo, ki skrbi za njegovo duševno stabilnost. Stres »zmoti« duševno ravnovesje, kar povzroči vznemirljiva doživetje, bodisi resnična ali zgolj namišljena. Naš odziv na stres je lahko prilagodljiv, kar je dobro, ali zapademo v pretiran strah ali v skrajnih primerih v depresijo. Stres torej ni vedno negativen, kakšen je, je odvisno od posameznika, ki je pod stresom. Ko govorimo o pozitivnih posledicah stresa, ta izboljša fizično ali duševno delovanje organizma. Pri posamezniku je nekje meja, kjer se »dober« stres prevesi v negativnega. »Kako debelo kožo imate« oziroma kje je tista meja, ko se, po domače rečeno, »sesujete« pod težo pričakovanj.

Verjamemo, da je življenje v mestu stresnejše od življenja na podeželju. Ali pa, da je sodoben slog življenja stresen. V teh trditvah je sicer resnica, a le delna. Stres je namreč bolj posledica razlike med tem, kar pričakujete in tistim, kar dejansko občutite in kar obstaja. Pričakovanja so namreč imaginarna vrednost. Morda ste preveč ambiciozni in pričakovanja presežejo vaše sposobnosti. Še huje je, če so pričakovanja plod lastnih zahtev ali zahtev drugih, ki vas niso pravilno ocenili. Torej ko ne dosežete tistega, kar sami pričakujete ali od vas pričakujejo drugi. Bolj kot se to ponavlja, bolj ste pod stresom in na koncu lahko resno zbolite. Potem pa na bolniško, na vadbo joge, pravilno dihanje in še cel kup drugih bolj ali manj strokovno podprtih nasvetov, kako se spoprijeti s stresom. Zadnje ni moj namen, kajti bolj me zanima, ali je raven, ki mi ga vsak trenutek prikaže pametna ura, za kakorkoli uporaben podatek.

Merjenje ravni kortizola v krvi ali slini

Znova se namreč srečujemo z razkorakom, kako telesni znak, o katerem je govora, strokovno merijo v medicinske namene in kako to počnejo ure z omejenim nabirkom tipal in razumevanjem moje fiziologije. Ni dvoma, da dolgotrajni oziroma kronični stres slabo vpliva na počutje in je najmanj eden od vzrokov bolezenskih stanj, toda v osnovi je njegov namen pozitiven. Je odziv na nevarnost, s katero smo soočeni in pomaga, da jo uspešneje premagamo. Organizem se na stres odzove s povišanjem krvnega tlaka ter ravni sladkorja in kortizola v krvi. Spremembe slednjega lahko izmerimo v realnem času, že četrt ure po stresnem dogodku, kar je dokaz, da je organizem pod stresom.

Na podlagi večjega števila meritev v dnevu dobimo dnevni profil kortizola. Običajno je njegova raven najvišja zjutraj, zato smo dopoldne najbolj produktivni in se nato postopoma zmanjšuje. Merimo ga lahko iz krvi ali iz sline. Sledne je manj boleče in celo natančnejše, saj lahko strah pred jemanjem krvi povzroči stres, ta pa zviša raven omenjenega hormona. Podrobnosti niso pomembne, kolikor je pomembno razumevanje, da merjenje ravni stresa vsaj v tej obliki niti približno ni preprosto ali celo banalno.

Stres naj bi ura merila s tipalom utripa

Osnova merjenja ravni stresa naj bi bilo, kot še za celo vrsto drugih izpeljanih telesnih znakov, tipalo srčnega utripa in algoritmi analize podatkov. S tem se spuščam v neraziskane vode, kajti podrobnosti merjenja izdelovalci ne izdajajo. Zdi pa se mi logično, da v primeru nenadnega povišanja srčnega utripa brez sočasne večje telesne aktivnosti, naprava predvideva, da sem ali drugače pod stresom. Drugih podatkov namreč nima. Vsaj še ne. Krvni tlak naj bi po zadnji nadgradnji znala meriti Samsungova ura Galaxy Watch 3. Toda o natančnosti in sposobnosti stalnega merjenja se še nisem mogel prepričati. Vsebnosti sladkorja, hormonov in še česa, pa mimo laboratorijske analize odvzete krvi še ne znamo določiti.

Natančnost merjenja ravni stresa zna biti celo nižja od natančnosti analize kakovosti spanja, za katero sem pred kratkim ugotovil, da je njena koristnost pod vprašajem. Čemu bi ga sploh morali meriti. Običajno zelo dobro vemo, čutimo, kdaj smo pod stresom. Smo napeti, razdražljivi, nam razbija srce in podobno. Rešitev je preprosta in hkrati težka. Sproščanje. Če se znamo. Bati pa bi se morali kroničnega stresa, ki ga je organizem že tako zelo navajen, da se znakov ne zavedamo. Morda v takšnih primerah zbrani podatki lahko pridejo prav, če so natančni in smo jih sposobni pravilno razumeti.

Kaj naj naredim s podatki za več mesecev?

Dva pola sta, dve dimenziji pogleda na podatke o ravni stresa. Od viška glava ne boli. Naj ura meri, aplikacija hrani podatke, saj bodo morda nekoč prišli prav. Nagibam se na drugo stran, kajti če želite, potem lahko to morjenje na večini ur izklopim se. Sprašujem se namreč, kaj s podatki o stresu, ki mi jih trenutno zagotavlja ura Huawei Watch GT 2 Pro. V zadnje pol leta sem preizkusil še ure Apple Watch 6 in SE ter Samsungovo Galaxy Watch 3, za katere lahko mirno rečem, da je kakovost merjenja stresa podoba. Nisem prepričan, da ves čas natančna. Aprila sem bil pod stresom bolj kot običajno, vendar je ura prikazala podobne ravni kot vse mesece prej. Kaj pomeni, da še nikdar nisem presegel povprečne ravni? Da sem popolnoma brezčuten ali da meritve kljub vsemu niso natančne, kot pravijo, da so? Odgovora žal ne poznam.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Stres je zahrbten. Ni dvoma, da je lahko škodljiv in se mu moramo izogibati. Toda podatki za več mescev mi ne povedo veliko. Tudi, če bi kazali nadpovprečne vrhove, bi se za mesece nazaj težko spomnil, kaj jih je povzročilo. Sprotno spremljanja pa verjetno nima večjega smisla. Vsaj ne v mojem primeru, saj so grafikoni bolj podobni reliefu polhograjskih dolomitov kot julijskih Alp! Morda je zato res bolje, da merjenje izklopim. Preveč podatkov namreč ravno tako ni dobro kot premalo, saj se v njihovi poplavi hitro izgubimo. Še nekaj je. Podatki, ki jih zberejo pametne ure, hranijo spletni strežniki ponudnika in nikakor niso hranjeni le lokalno na polnilniku telefona. Ni važno kdo, nobene potrebe ni, da o meni ve čisto vse!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja