HIT LETA: Niso (več) neuporabne, kot trdijo nekateri

Marjan Kodelja • 20. decembra 2021 ob 06:04

Nosljive naprave za beleženje aktivnosti in spremljanje zdravja so vse bolj priljubljene, zato je vprašanje glede zanesljivosti in natančnosti tipal legitimno. Nedvoumnih odgovorov sicer (še) ni, toda rezultati raziskav kažejo, da jim v omejenem obsegu lahko zaupamo.

Prvi primerki niso bili najbolj natančni, saj narava uporabe in zasnova tipal terja odraščanje in učenje, kako iz golega signala izluščiti samo tisto, kar nas zanima. Razumevanje, kaj je korak in kaj dvig roke me sedenjem ali kako iz signala optičnega tipala ločiti informacije o srčnem utripu od »hrupa«. Tipala je dokaj preprosto izdelati, a natančnost merjenja je nekaj drugega. Zahteva strojno učenje in razvoj algoritmov umetne inteligence, česar ni mogoče storiti preko noči. Učenje in izboljševanje delovanja je neprestani postopek. Naprave zbirajo podatke, da se algoritmi učijo in optimizirajo delovanje. Nič čudnega torej, da so danes pametne ure in zapestnice v vseh pogledih natančnejše, kot so bili pred letom ali dvema. Hkrati je to razlog, zakaj nove funkcije najprej niso pretirano natančne (in uporabno), temveč so razvite do uporabne ravni šele, ko so vključeno v večino naprav. In čemu se ponudniki športnih ur, kot so Polar, Garmin ali Suunto, na področju zdravja težje kosajo z Applom, Samsungom in Huaweiem.

Vse večji poudarek na zdravje

V pravilih za uporabo, v aplikaciji in vse pogosteje tudi na zaslonu naprav, je nedvoumno zapisano, da pametna oziroma športna ura ali zapestnica ni medicinska naprava, zato izmerjeni podatki niso primerni za diagnosticiranje in preprečevanje bolezenskih stanj. S tem se proizvajalci ščitijo, da jih ne bi tožili v primeru, da naprava napačno napove, ne zazna telesnih znakov ali popolnoma napačno izmeri dejavnost. V promocijske namene seveda govorijo drugače. Obljubljajo vse mogoče, ne sicer nedvoumno, toda dovolj subtilno, da si v domišljiji ustvarimo napačno sliko, česa vsega je naprava sposobna.

Pomembnejše je, da širijo nabor zmožnosti. Poleg klasičnega cvetobera sposobnosti, štetje korakov, srčnega utripa, gibanja telesa in lokacijskih podatkov, še elektrokardiogram (EKG), nasičenosti kisika v krvi, raven telesne maščobe, krvni tlak, temperaturo kože in celo zaznavanje padcev. Tipala vedno nekaj izmerijo, vprašanje je, natančnost, na kar so in še vedno skušajo odgovoriti raziskave, ki jih opravljajo skoraj povsod po svetu. Kaj te pravijo?

Vse bolj natančne meritve

Raziskave dokazujejo, da so meritve gibanja vključno s spremljanje srčnega utripa dokaj natančne, saj so pri nekaterih urah in zapestnicah znotraj 3 % napake, kar ponekod velja za mejo med napravami za osebno in medicinsko rabo. Posebej dobro je bilo raziskano štetje korakov, merjenje časa dejavnosti in izračun porabe kalorij. Vsak, ki je kdaj imel sočasno na roki dve različni napravi, vam bo znal povedati, da številke niso absolutno enake. Toda so v korelaciji. Ko ena zazna korak, ga običajno še druga. Razlike so predvsem, koliko fantomskim gibom, ko pravzaprav mirujemo, naprava zazna. Na splošno vse zajemajo iste informacije, a z različnimi občutljivostmi.

Merjenje spanja je že druga pesem. Na splošno natančno zaznajo, kdaj zaspimo in kdaj se zbudimo ter izmerijo čas spanje. Zaznava faz spanje, globoko, plitko in spanje REM, pa je že druga zgodba. Vse več raziskav namreč kaže, da se ne ujemajo z meritvami (polisomnografija), ki jih zdravnik izvede v bolnišnici, z medicinskimi napravami in v nadzorovanem okolju. Nosljivim napravam zato lahko zaupamo glede dolžine spanja, manj glede kakovosti.

Zanimiva raziskava med uporabniki Applovih pametnih ur je bila izvedena leta 2019, kar sovpada z vpeljavo funkcije EKG, s katero je mogoče v teoriji zaznati sicer izredno nevarno stanje nepravilnega srčnega utripa. Sodelovalo je skoraj 430 tisoč uporabnikov brez diagnoze, med katerimi je 2161 funkcija pokazala nepravilni utrip. Od teh so pri 84-odstotkih kasneje diagnosticirali atrijsko fibrilacijo. Resno zdravstveno stanje, povzročitelja kapi, zato je pravočasno odkrivanje in zdravljenje nujno. Nekatere druge raziskave so pokazala, da lahko Applova ura prav tako zgreši in težave ne zazna, kar pravzaprav pomeni, da lahko pokaže na morebitno težavo, toda kot medicinska naprava vseeno ni primerna. Verjetno podobno velja za druge nosljive naprave s to funkcijo, o natančnosti katerih raziskave šele potekajo.

Podobno velja za zanesljivost merjenja nasičenosti kisika v krvi, saj so nekatere naprave dosegle rezultate blizu rezultatom medicinskih oksimetrov. Sicer zaradi narave meritev ni presodna do zadnjega odstotka, saj rezultati nad 89 % pričajo o primerni ravni kisika. Pomembnejša je sposobnost stalne meritve kljub dejstvu, da med premikanjem telesa, meritve ne more izvesti nobena sodobna naprava. Zahtevano je skoraj popolno mirovanje vsaj roke, če ne celega telesa. Toda ker v primeru, da pogoj ni izpolnjen, meritev ni uspešna, zmožnost stalnega merjenja ni napačna. Tudi v budnem stanju občasno mirujemo in tedaj bo uspela.

Kakovost novih funkcij še neznanka

Samsungova pametna ura meri razmerje med maščobami, kostmi in mišicami v telesu in krvi tlak. Merjenje indeksa telesne mase potka po principu električne i m pedance, medtem ko je za krvni tlak uro treba vsak mesec umeriti z manšetnim merilcem, nato pa za meritev poskrbi tipalo srčnega utripa. Obe funkciji in še na primer spremljanje temperature kože, česar so sposobne letošnje ure Huaweia, je smiselno uporabljati z zdravo mero previdnosti, saj so na začetku razvojne poti in ni podatkov o točnosti in v primeru temperature še uporabnosti.

Vsaka nosljiva naprava lahko na podlagi podatkov merilnika pospeška zazna padec. Funkcija je posebej primerna za starejše, še posebej če je nadgrajena s samodejnim klicem na pomoč. Tehnologija obstaja, a še ni raziskav, ki bi ugotovile njeno natančnost. Bodisi, da zazna padce, ki jih ni ali ne zaznala, dejanske. Tovrstna zmogljivost namreč zahteva čim višjo zanesljivost.

Lansko in še posebej letošnje leto je bilo prelomno za nosljive naprav, saj niso več napol natančni pripomočki za spremljanje dejavnosti. V ospredje stopa skrb za zdravje, saj so nekatere funkcije že skoraj na ravni medicinskih naprava oziroma se jim približujejo. Hkrati vsako leto dobimo nekaj novega, predvsem merjenje krvnega tlaka bo verjetno naslednja velika prelomnica, kar terja previdnost. Natančnost merjenja ni nekaj od neba danega, temveč terja čas, ko naprave že uporabljajo in se te učijo na podlagi realnih podatkov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos