NEDELJSKI NASVET: Kam naj te dam, da si ne uničim oči?
Marjan Kodelja 12. januarja 2020 ob 06:15

Kupiš monitor, ker ga rabiš. Jasno ti je, da mora biti velik, saj je bolje za oči. Morda te prepričajo v nakup modela z visoko ločljivostjo in misliš, da si opravil. Pa nisi. Prav tako pomembno je, kje bo monitor stal in kako ga boš nastavil, da bo zadoščeno tudi ergonomiji! Vedi tudi, da je odboj svetlobe s površine zaslona tvoj največji sovražnik. 

Naj začnem kar s tem sovragom. Najboljši način odprave bleščanje in odboja so s stropa spuščene luči, katerih svetloba se odbija od stropa. Ker je v prostoru običajno več ljudi, je najbolje zagotoviti najmanjše potrebne svetlobne razmere, tistim, ki pri delu potrebujejo več svetlobe, pa to zagotovimo z namiznimi svetilkami. Tu trčimo do nekaterih nasprotnih zahtev. Ko vrednotimo zgolj monitor, je priporočljiv visok kontrast, saj tako črke bolj izstopajo od ozadja. Drugače je, ko vrednotimo, kaj se odbija od zaslona. Tu je kontrast naš sovražnik. Če na zaslonu vidimo svoj odsev, pomeni, da se svetloba od njega odbija. Kontrast slike na zaslonu in okolice naj ne bo prevelik. V praksi to pomeni, da mora biti nameščen tako, da pogled nanj ne motijo predmeti v okolici.

S tem pa so povezana pravila osvetlitve prostora. Načeloma velja, naj bo smer pogleda na zaslon vzporedna z okni. Položaj delovnega mesta moramo izbrati tako, da okna niso pred ali za monitorjem. Če to ni mogoče, morajo biti okna zaščitena z gostimi zavesami (dobra rešitev so tudi lamelne zavese) ali žaluzijami. Umetna svetloba v prostoru pa mora biti kar se da podobna naravni dnevni svetlobi.

So pa težave pri zagotavljanju ustreznih svetlobnih razmer v prostoru običajno veliko večje, kot je iskanje pravilnega prostora in položaja monitorja. Če to lahko naredimo sami, pa svetlobnih razmer vsaj običajno ne moremo več dosti spreminjati, saj je to povezano tudi s kakšnimi gradbenimi posegi ali pa obiskom strokovnjaka. V praksi je najbolje, da poskušamo pravila kar se da upoštevati, kolikor je to mogoče glede na dejansko stanje. 

Kakšna je prava razdalja do monitorja? 

Stegnite roko (prst) na višini oči in ga počasi približujte. Ste opazili − bližje ko je prst, bolj napenjate oči. Zakaj je tako? Ko približujemo prst očem, se te temu prilagajajo – ostrijo sliko, očesi pa se hkrati vse bolj približujeta nosu, da zagotovita prostorsko gledanje. Dlje ko je objekt, manj oči trpijo – preprosto, da bolj ne bi moglo biti. Težje je natančno odgovoriti na vprašanje, kaj je najmanjša razdalja do monitorja, kajti nekaj imajo pri tem tudi velikost monitorja in posebnosti uporabnika. Tu nastopi znanost s tako imenovano razdaljo, pri kateri oči najmanj trpijo. Ta ni pri vseh uporabnikih enaka, v povprečju velja, da je 114 centimetrov, kadar opazujemo objekt v višini oči oziroma 89 centimetrov, kadar gledamo objekt pod kotom 30 stopinj navzdol. Velja pravilo, da dlje ko je v tem primeru monitor, bolje je. Če lahko berete na primer besedilo na monitorju, potem ni predaleč, če ne, pa je bolje, da povečate črke, kot da približate monitor. Težave se lahko pojavijo na primer pri vnosu podatkov v računalnik, kjer velja pravilo, naj bosta monitor in dokument, ki je izvor besedila, na enaki razdalji. Oči tako manj trpijo zaradi neprestanega prilagajanja razdalje med dvema objektoma. Ker so podatki na papirju običajno manjši kot črke na zaslonu, bi morali, če bi želeli upoštevati to pravilo, monitor približati. Morda je bolje, da dokument »povečate«, da ga bo moč brati na isti razdalji, kot je trenutno postavljen vaš monitor.

V višini oči ali rahlo navzdol? 

Spet praktičen primer. Primite vizitko in iztegnite roko. Nato vizitko približujte najprej očem toliko časa, dokler črke na njej niso zamegljene. Nato brez premikanja glave spuščajte vizitko (roko) navzdol, pri čemer ohranjajte enako razdaljo med očmi in vizitko. Opazili boste, da bodo črke kmalu postale ostre. Zanimivo je, da nekatera starejša priporočila predlagajo postavitev vrha monitorja v višini oči, kar v praksi pomeni, da je kot gledanja navzdol dejansko okoli 15 stopinj. Nova dognanja kažejo, da je takšen kot dober za oddaljene objekte, za tiste bližje (kamor sodijo tudi monitorji) pa je optimalni kot nekje med 20 in 50 stopinjami. Ugotovili pa so še nekaj. Veliko uporabnikov računalnikov pesti »sušenje« oči, zato je priporočljivo pogostejše mežikanje, ki to težavo odpravi. Pri kotih, večjih od 15 stopinj, so dokazali, da je sušenje oči manj izrazito.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Nagnjen zaslon ali ne? Opazujte, kako berete revijo. Če jo držite v rokah, je njen spodnji del nekoliko bližje očem kot zgornji. Spreminjajte naklon in kmalu boste videli: bližje ko je zgornji del revije očem, težje je brati članek. Temu je tako zaradi naše evolucije. Ko opazujemo svet okoli nas, so objekti v zgornjem delu vidnega polja običajno bolj oddaljeni od objekta, ki ga neposredno opazujemo, oni spodaj pa bližje. Naš vid je temu prilagojen in optimalno deluje le takrat, ko so objekti na vrhu tudi dejansko bolj oddaljeni. Enako velja za monitor, pri katerem velja pravilo, da mora biti njegov zgornji del nekoliko dlje od oči kot spodnji. Nikakor pa ne smemo narediti nasprotno, kar se dostikrat zgodi, ko se želimo znebiti nadležnega odboja svetlobe od površine monitorja, saj svetloba v večini primerov prihaja od zgoraj. Napačen naklon monitorja negativno vpliva na položaj vratu. Najslabše, kar lahko storite, je, da namestite monitor nižje od višine oči in ga nato še obrnete navzdol.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja