Bi slepo verjeli analizi kakovosti spanja pametnih ur, če bi vedeli to?
Marjan Kodelja 19. marca 2021 ob 06:56

Ene bolj podrobno, druge manj, a kar nekaj pametnih ur in športnih zapestnic se hvali z natančnim spremljanjem in analizo kakovosti spanja. Merijo že, vendar, ali pridobljenim podatkom (sploh) lahko zaupamo? In če jim že. Zakaj se jih da uporabiti in kako zgovorni so?

Zadnjih šest mesecev spanje redno spremljam in v tem času lahko noči brez Huaweieve ure Watch GT 2 Pro na zapestju preštejem na prste obeh rok. Imam ocene kakovosti ter razporeditev in dolžino faz. Zelo podrobno in menda dovolj natančno. Težava ni pomanjkanje ali preobilje podatkov. Jih je, kolikor jih pač je. Njihovo razumevanje pa je nekaj čisto drugega. To je glavna težava, s katero si zadnje čase razbijam glavo in mi ne da spati. Takisto ne bi slepo verjel obljubam izdelovalcev, saj obstaja razkorak med tem kar trdijo in kar zagovarjajo strokovnjaki!

So obljube le obljube?

Med urami in zapestnicami je mnogotero razlik, a ker imajo tipala gibanja, zadolžena za štetje korakov, večina njih zazna, kdaj je telo umirjeno, kar je lahko znak spanja, in kdaj gibanje izrazitejše, torej se prebuja. Glavni način določanja, kdaj uporabnik spi in kdaj je buden, je spremljanje gibanja telesa. Čeprav telo tudi med spanjem ni popolnoma mirno, je gibanje bolj umirjeno oziroma manj izrazito kot v budnem stanju. Tako merijo čas, preživet v postelji. Z natančnejšim spremljanjem gibanja zmogljivejše zlahka določijo, ali je spanje mirno ali nemirno, medtem ko se najboljše hvalijo s sposobnostjo zaznave posameznih faz spanja. Da je zaznava faz spanja sploh mogoča, poleg gibanja uporabljajo še tipalo srčnega utripa. Ko zaspimo, se srčni ritem umiri in ostane relativno enak ves čas spanja, z izjemo, ko smo v fazo hitrega premikanja oči (faza REM). Tedaj srčni utrip naraste in je podoben utripu v budnem stanju zaradi sanj ali nočnih mor, ki jih doživljamo v tej fazi.

V sposobnosti zaznavanja faz spanja je največ nesoglasji med izdelovalci in strokovnjaki. Ti namreč trdijo, da so tipala nosljive naprave premalo natančna, da bi lahko iz podatkov izluščili uporabne izsledke.

Tako delajo profesionalci

Razlika med nosljivimi napravami in profesionalno analizo spanja, ki jo zdravnik opravi v primeru resnega motenja spanja, je v številčnosti in raznolikosti meritev. Tudi če osebne naprave merijo zvok v prostoru, da bi zaznale smrčanje, srčni utrip in v zadnjem času še raven kisika v krvi (SpO2), analizo spanja najprej naslanjajo na beleženje gibanja. Tega spremljajo tudi med profesionalno analizo, poleg spremljanja gibanja oči (EOG), elektrokardiograma (EKG), ritma gibanja in možganskih valov (EEG).

Možganski valovi naredijo razliko, saj je spanje zapletenejše od prikaza, ki nam ga nudijo aplikacije na pametnih telefonih. Strokovnjaki ga delijo na ne-REM spanje, med katerim ne prihaja do hitrega premikanja oči, in fazo REM, za katero je to značilno. Prvo poznamo kot mirno spanje in se deli v tri faze. Od uspavanja (N1) preko plitkega (N2) do globokega spanja počasnih valov (N3). Prve dve zaznamuje postopno znižanje srčnega utripa, telesne temperature in dejavnosti možganov, medtem ko se v tretji pojavijo izbruhi velikih, močnih valov. Sledi spanje hitrega gibanja oči (REM), ko doživljamo najbolj živahne sanje in zato možganski valovi znova postanejo hitrejši.

Strokovnjak so ugotovili, da se fazi ne-REM in spanja REM ves čas izmenjujeta v zaporedju N1 – N2 – N3 – REM. Prvi cikel traja v povprečju 90 minut, trajanje naslednjih je približno 100-120 minut. Proti jutru se faza REM z vsakim ciklom daljša, medtem ko se faza globokega spanca krajša. Od dolžine spanja je odvisno število ponavljajočih se ciklov spanja (približno 3-4 cikli). (vir podatkov je Wikipedija).

Morda so podatki natančni, a jih ne razumem

Osebne naprave za beleženje spanja, med katerim so daleč najbolj popularne pametne ure in športne zapestnice, torej že tako ali tako prikažejo nekakšen bolj ali manj natančen približek tistega, kar pravi znanost. Ker so poleg skupne dolžine pomembne čisto vse faze in prehodi med njimi, se pojavlja vprašanje, kako natančna je sploh lahko analiza brez merjenja možganskih valov. Strokovnjaki so glede tega jasni. Ne morejo oziroma so zbrani podatki težko kaj več kot informativne narave.

Čeprav imam podatke o spanjih, številčno oceno vsakega od njih in grafikone, ki vsaj približno prikazujejo primerno faz, ne vem, kaj z njimi početi. So bili primeri, ko je bila ocena spanja slaba, pa sem se počutil mnogo bolje kot po mnogo bolje ocenjeni noči. Pri čemer naj bi ocena vsaj pri tej uri upoštevala skupni čas, vse faze z izjemo uspavanja, ki je po moje del plitkega spanja (združeni N1 in N2), dolžine posameznih faz in tako naprej. Priznam, da so podatki zanimivi, toda tu se vse skupaj konča. Ura le pove, kaj je bilo, a ne zna predlagati ničesar uporabnega. Kaj storiti, če sem ponoči statistično prevečkrat buden oziroma kakšni so lahko razlogi, kako skrajšati posamezne faze, če so predolge ali jih podaljšati. Morda bodo nosljive naprave nekoč to znale, vendar za zdaj še nobena, ki sem jo preizkusil, ne zna!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Se spanje sploh splača meriti

Čemu bi nekaj meril, če s podatki nimam česa početi oziroma so bolj kot ne le za okras? Sploh ko gre za spanje. Nosljivo napravo morate ves čas na zapestju, kar zna biti velika težava pri tistih, ki zahtevajo vsakodnevno ali polnjenje na dva do tri dni. Veliko vas uro ponoči sname, ker ga med spanjem lahko moti. Pa še nekaj je. Nerazumevanje podatkov o kakovosti spanja povzroča stres. Zakaj ocena ni višja? Bi morala biti? Kaj to pomeni za moje zdravje? Če ste drobnjakar in vas iz tira vrže že najmanjša podrobnost, potem je morda bolje, če funkcijo analize kakovosti spanja izklopite. Takšna kot je, razen informativne, druge vrednosti nima!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Pozdravljeni,
    če zjutraj sam ne veš, če si spal dobro, potem ti nobena tehnologija ne pomaga. Si pa v veselje trgovcem in proizvajalcem.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja