Težko se je odpovedati orodju, ki tako dobro podpira »lenobo«. Zakaj bi se sploh mučil z oblikovanjem ideje v glavi in pisanjem članka, ko pa je tako zelo preprosto zapovedati agentom, naj pregledujejo tuje spletne strani, izbirajo besedila po določenem ključu, jih prevedejo in preoblikujejo, da te nihče ne more obtožiti plagiatorstva. Kaj potem, če so besedila vse bolj narejena po istem kopitu ter vse pogosteje hvalijo, namesto da bi na tematiko gledala z ravno pravšnje kritične distance. Kamorkoli pogledam, povsod mi »porivajo« umetno inteligenco in razlagajo, kako dobra je. Omenil bom še en primer. Pred kratkim sem kupoval prenosni računalnik in hitro ugotovil, da si z opisi v spletnih trgovinah ne morem prav dosti pomagati. Enaki so, pa naj gre za manj ali bolj zmogljive naprave. Da skrivanja pomembnih podatkov, kot je različica procesorja, nekje v predolgem besedilu po pretiranem hvaljenju niti ne omenjam.

Zanimivo je, da večina tega sploh ne opazi in se ne zaveda nevarnosti. Nič na tem svetu ni zastonj in še tako dobra zadeva na prvi pogled vedno skriva pasti. Pri umetni inteligenci je to strah, da nas bodo algoritmi poneumili. Raziskave kažejo, da se to že dogaja.

Pred leti sem pisal, da naj otroci čim več pišejo na papir. Ne gre zgolj za to, da to dobro vpliva na njihov razvoj. Pravi razlog se skriva v dejstvu, da postopoma izgubljamo veščine, ki jih ne uporabljamo. Ne verjamete? Kdor zadnjih deset let le udriha po tipkovnici, naj skuša napisati daljši sestavek na list papirja. Najmanj, kar bo ugotovil, je, da ga pisanje utruja in da njegova pisava niti približno ni več lepa. Moja je katastrofalna. To ni edini primer. Če namesto branja besedil v izvirnem jeziku uporabljamo le še prevajalnike, izgubljamo sposobnost njihovega razumevanja. Ni težko ugotoviti, zakaj. Številne znanstvene raziskave so dokazale, da možgani delujejo po načelu »uporabi ali izgubi«. Zelo podobno kot mišice. Tudi te moramo trenirati, da ne izgubijo sposobnosti, enako pa moramo skrbeti za možgane.

Znanstveniki so to dejstvo razložili na naslednji način. Živčne celice v možganih sproščajo nevrotransmitorje, ko po njih potujejo signali. Sprejmejo jih druge celice in tako se vzpostavijo nevronske poti, povezane z določenimi miselnimi procesi. S ponavljanjem se poti krepijo, če pa jih prenehamo uporabljati, oslabijo. Umetna inteligenca je nevarna, saj prevzema miselno delo. Dejal bi, da razmišlja namesto mene, kar je, roko na srce, večini še kako všeč. Toda raziskave, ena takšnih je pred kratkim izvedla Nataliya Kosmyna s sodelavci v medijskem laboratoriju MIT, kažejo drugačno sliko. Če ste članek prebrali do sem, potem ste na dobri poti, da vam umetna inteligenca ne uniči pameti.

Štiriinpetdeset udeležencev, starih od 18 do 39 let, je dobilo nalogo, da napišejo esej. Nekateri so uporabljali ChatGPT, drugi klasično spletno iskanje brez podpore umetne inteligence, tretji pa ničesar. Le svojo pamet. Vsem so snemali delovanje možganov (EEG), pri čemer jih je zanimalo predvsem, kako različni deli možganov sodelujejo med seboj. Rezultati ne bi mogli biti bolj nedvoumni. Skupina, ki je pisala brez pomoči digitalnih orodij, je imela najmočnejšo in najbolj razširjeno povezljivost. Skupina, ki je uporabljala iskalnik, je bila na sredini, medtem ko je imela skupina, ki je uporabljala ChatGPT, najšibkejšo povezljivost delov možganov, povezanih s pozornostjo, načrtovanjem, spominom in obdelavo jezika. Njihovi eseji so bili tudi brez duše, slogovno manj raznoliki in z manjšim besednim zakladom. Mimogrede, to se sklada z mojim opažanjem o vse bolj podobnih in suhoparnih opisih v spletnih trgovinah ter drugih besedilih, ki jih »piše« umetna inteligenca. S tem njihova zgodba ni končana. Težje so si zapomnili »svoja« besedila in citirali stavke, ki so jih pravkar zapisali.

Skrbeti bi nas moralo, da podobne težave opažajo tudi na področjih, ki imajo mnogo večji vpliv od šolskih esejev. V raziskavi so analizirali delo izkušenih specialistov endoskopije v štirih medicinskih centrih na Poljskem. Po uvedbi orodij umetne inteligence za odkrivanje polipov na debelem črevesu je drastično padla stopnja odkrivanja pri posegih, kjer jih niso uporabili. Pri 1443 takšnih kolonoskopijah se je delež zmanjšal z 28,4 odstotka pred uvedbo umetne inteligence na 22,4 odstotka že po nekaj mesecih njene uporabe. To pomeni relativni padec za približno 20 odstotkov. Rezultat je zaskrbljujoč zaradi hitrega širjenja umetne inteligence v zdravstvu. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi ponudniki iz tega ali onega razloga onemogočili uporabo storitev.

Čas je, da »bukvalno« vzamemo pamet v roke, saj uporaba umetne inteligence pogosto vpliva tudi na slabšanje sposobnosti kritičnega pogleda na stvari. To seveda ne pomeni, da bi morali umetno inteligenco prepovedati ali celo izklopiti. Pustite, naj vas razbremeni preprostejših opravil. Kompleksnejše pa prepustite svojim možganom. Sicer se bomo morali sprijazniti s poneumljanjem, ki ni več le teoretično. Poleg pisanja na papir je tu še en zgovoren primer. Koliko od vas bi se še znalo orientirati v prostoru in priti na cilj brez telefona ter satelitske navigacije?

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja appeared first on Tehnozvezdje.

Telefonu, ki se zloži kot knjiga, takšna zasnova ne povzroča nikakršnih težav. To, da je najtanjši tovrstni telefon nasploh, ni oviralo vgradnje trenutno najboljšega procesorja za naprave s sistemom Android, Snapdragona 8 Elite pete generacije, dovolj pomnilnika ter kakovostnega in vsestranskega sistema treh zadnjih kamer. Te pokrivajo širok obseg goriščnic, ki jamčijo, da vas telefon v vlogi fotoaparata nikdar ne bo pustil na cedilu. A to ni vse, kar vam želimo tokrat predstaviti.

Kako tvorno izkoristiti večji zaslon?

HONOR Magic V6 izstopa zaradi izjemno zmogljive večopravilnosti. Okolje omogoča, da imate na večjem zaslonu sočasno odprte do štiri aplikacije. Tri v oknih razdeljenega zaslona in še eno v plavajočem oknu, ki mu po potrebi spreminjate velikost. Zaradi tega je primeren za veliko več kot opravljanje običajnih opravil. Tisto več je resno delo. Ko moramo na poti izdelati predstavitev, urediti preglednico s poslovnimi podatki ali zgolj napisati poročilo. Morda celo kaj drugega. Za vse to imate na voljo cel kup aplikacij. Ovira, da tega niste v večjem obsegu počeli že do zdaj, je bila predvsem manjša zaslonska površina. Dalo se je narediti marsikaj, le najbolj priročno ni bilo. Nič več, kajti 20-centimetrski zaslon močno izboljša udobnost dela in s tem poveča produktivnost. Pomislite. Koliko vam pomeni žepna naprava, s katero postorite stvari, za katere ste do zdaj nujno potrebovali prenosni računalnik? Za nekatere je to neprecenljivo.

Projektor, tipkovnica in pisalo …

HONOR vam ob nakupu podari tri naprave, ki telefonu še dodatno povečajo uporabnost. Za projektor si česa takšnega ne bi mislili. Čeprav ni pretirano velik, ni najbolj priročen za prenašanje. Ni pa ga nemogoče prenašati. Takšen je, da ga spravite v vsak nahrbtnik ali poslovno torbo. Zdaj si skušajte predstavljati, kako bi vas pogledali, ko bi prišli na pomemben sestanek, vklopili projektor, nanj povezali HONOR Magic V6, prezrcalili njegov že tako uporabni zaslon in začeli predstavitev. Nadvse iznajdljivo, mar ne?

Če projektorja res ne morete nositi povsod s seboj, ni ovir za elektronsko pisalo in zložljivo brezžično tipkovnico. Marsikaj je mogoče postoriti z zaslonsko tipkovnico, a nima smisla zatiskati si oči. Fizična tipkovnica je preprosto boljša. Če telefon postavite predse in ga povežete z njo, boste praktično lahko postorili čisto vse. Podobno je s pisalom. To je še posebej pomembno, ko zapisujete dogajanje okoli sebe. Oblikovanje zapiskov je nekaj, kar vse pogosteje počnemo na telefonu zaradi njegove opremljenosti. Pisani besedi namreč zlahka dodamo fotografije, videoposnetke ali zvočne posnetke. Tu trčimo ob naslednjo pomembno zmogljivost telefona HONOR Magic V6. Vsestransko umetno inteligenco, ki med drugim pomaga urejati zapiske, prevaja v živo in prilagaja fotografije. Bolj vsestranskega orodja trenutno ne bi mogli dobiti.

Kaj pa okolje?

Uporabniški vmesnik ni samo vsako leto lepši, ampak tudi vse bolj uporaben. Ni preprosto izkoristiti danosti dveh zaslonov, a Honorju je to uspelo. Ker je širina telefona HONOR Magic V6 praktično enaka napravam klasične zasnove, enako pa velja tudi za debelino, ga boste večino časa uporabljali zaprtega. Nobene potrebe ni po razpiranju, ko se pogovarjate, klepetate ali prebirate objave na družbenih omrežjih. Vse to udobno opravite na sprednjem zaslonu. Večjega uporabite le takrat, ko ga potrebujete. Bodisi za delo bodisi za konzumacijo vsebin. Film ali videoposnetek je lažje gledati na večjem zaslonu kot na manjšem. Mislim, da tega ni treba posebej poudarjati.

HONOR Magic V6 je poseben telefon, katerega zmogljivosti morate v celoti osvojiti. Takrat bo hitro pokazal svojo moč. V tej luči ni nepomembno, da je zložljiva zasnova prebolela začetne bolezni in se že dokazala kot primerno robustna. To med drugim potrjuje večletna podpora, ki jo HONOR nudi za svoj letošnji zložljivi telefon.

Družbena omrežja HONOR Slovenija:    

www.instagram.com/honor.slovenija

www.facebook.com/honor.slovenia

www.tiktok.com/@honor.slovenija  

youtube.com/@HONORSI   

The post Bi imeli PISARNO vedno na dosegu roke? appeared first on Tehnozvezdje.

Ako bi želeli izključiti vse možnosti, da nam tako ali drugače sledijo, bi bilo naše življenje dokaj dolgočasno. Ne bi se smeli sprehajati po večjih urbanih središčih. Polna so kamer, za katerimi vse pogosteje stojijo obsežni sistemi za prepoznavanje obrazov. Nato bi se morali znebiti plačilnih kartic, ur, telefonov in računalnikov. Le redka naprava še omogoča uporabo brez računa in, če že, so njene funkcionalnosti nadvse omejene. Še dobro, da vsaj za zdaj večina avtomobilov še ne predstavlja resne grožnje zasebnosti, saj bi se verjetno težko sprijaznili s konjsko vprego.

Ure so še ena v vrsti naprav, ki veliko vedo o nas. Morebiti celo preveč. Hkrati je celoten sistem zbiranja in hranjenja podatkov usmerjen na internet, z zelo malo ali celo brez možnosti, da bi se temu izognili. Eno je, če opravljeno dejavnost namenoma delimo s prijatelji ali jo javno objavimo na spletnih storitvah. To je naša izbira. Na dejstvo, da so vsi podatki, do katerih dostopamo prek aplikacije izdelovalca, pravzaprav dostopni tudi njemu, pa praktično nimamo nobenega vpliva. Izgovor je že večkrat slišan: preprostost uporabe, napredne analize zbranih podatkov, dostop z več naprav in tako naprej.

Ob neki priložnosti sem dejal, da bi morala vsaka aplikacija za uro ali zapestnico omogočati, da so podatki shranjeni zgolj na lokalni napravi. Četudi te možnosti ne bi uporabil skoraj nihče, bi bila vsaj izražena dobra volja izdelovalca. Kajpada česa takšnega po mojih informacijah ne omogoča nobena znamka. Če morajo biti podatki shranjeni tudi na spletnih strežnikih, potem bi pričakovali, da so uporabljeni vsi varnostni mehanizmi. Predvsem šifriranje od enega do drugega konca (end-to-end). To bi pomenilo, da do njih razen nas ne bi imel dostopa nihče drug. Niti izdelovalec ure. Kajpada ni tako. Razlogov je več in, roko na srce, nobeden me ne prepriča oziroma dolgoročno ne pomiri.

Redko še katera druga osebna naprava ima tolikšen vpogled v našo lokacijo, početje ter stanje organizma, vse bolj pa tudi duha oziroma razpoloženja kot prav ura. Gre za izjemno vredne podatke, do katerih bi se marsikdo nadvse rad dokopal. Organi pregona, zavarovalnice, prodajalci prehranskih dopolnil … Naj naštevam naprej? Na srečo naj ti za zdaj teh podatkov še ne bi imeli. A ni izključeno, da bo nekoč drugače. Izdelovalci po mili volji spreminjajo pravila uporabe, kakor jim ustreza, meni pa ostane zgolj, da se s spremembami strinjam, če želim napravo uporabljati še naprej. Manj, a še vedno ne povsem nedolžno, je vprašanje, kaj s podatki počnejo sami izdelovalci. Kako in za kakšne namene z njimi »hranijo« algoritme umetne inteligence ter kakšno vrednost zanje predstavlja vedenje o tem, kako aktivni smo ljudje v posameznih delih sveta in kakšna je naša dnevna rutina. Dejstvo je, da so podatki o srčnem utripu, gibanju, spanju in podobnem, zbrani v daljšem časovnem obdobju, nadvse zgovorni. Postajajo gospodarska dobrina, iz katere nastajajo modeli umetne inteligence, statistične analize, tržne napovedi in prihodnji poslovni modeli.

Izdelovalci večinoma ne objavljajo poročil o tem, kolikokrat so podatke uporabnikov posredovali državnim organom, na podlagi katerih pravnih zahtev ali iz katerih držav so te zahteve prišle. Posledično nimamo nobenega načina, da bi ocenili, kako pogosto zdravstveni podatki zapustijo informacijski sistem izdelovalca.

Glede na moč podatkov, ki jih zbirajo, bi morali izdelovalci nosljivih naprav, bodisi samoiniciativno bodisi na zahtevo vsakega od nas, poročati, kaj so počeli z mojimi oziroma našimi podatki. Za katere analize in s kakšnimi cilji so bili uporabljeni ter kdo je poleg njih do njih dostopal in v kakšni obliki. Ker je prodaja podatkov tretjim osebam bolj ali manj običajna praksa sodobne podatkovno gnane tehnološke industrije, me seveda zanima, ali mi v takem primeru zagotavljajo anonimnost. Zgolj člen v pravilih uporabe, s katerimi se moramo strinjati, če želimo napravo uporabljati, da s podatki ravnajo vestno in jih ne delijo z nikomer, razen v teh ali onih primerih ter v takšni ali drugačni obliki, preprosto ne zadostuje.

Še mimo nečesa ne moremo. Povezano je z geopolitiko. Suunto je v kitajski lasti. Samsungove ure imajo Googlov sistem WearOS, Garmin je v Ameriški lasti in praktično vse druge znamke v Kitajski. Če se izrazim cinično, potem na tej gori podatkov sedita Američan Superhik in Kitajec medvedek Pu.

The post Se zavedate, kako nevaren je vohun na vaši roki? appeared first on Tehnozvezdje.

Naloga Evropske komisije ni uvajanje novih tehnologij, temveč odpravljanje ovir, ki motijo slehernika. Danes je nekaj najbolj običajnega, da v državah Evropske unije telefon uporabljamo kot doma, čeprav so operaterji tedaj na ves glas svarili pred vpletanjem v cene gostovanja, da so bančna nakazila hitra in preprosta, da imamo en priključek za polnjenje ne glede na vrsto naprave ali da zlahka odpovemo vsako naročnino. Kdo je zaslužen za to? Prav v tem se kaže uspeh takšnih sprememb. Ko postanejo vsakdanje, jih skoraj ne opaziš več, medtem ko se razburjaš nad tistimi, pri katerih so evropski odločevalci dejansko ustrelili kozla.

Preprosta bančna nakazila

Digitalni evro, o katerem bodo imeli zagovorniki gotovine verjetno kar nekaj pikrih povedati, naj bi odpravil odvisnost Evrope od ameriških plačilnih storitev. To ne more biti slabo. Morda bo njegov vpliv primerljiv s poenostavitvijo bančnih nakazil prek meja. Zaradi različnih nacionalnih sistemov in načina obdelave so bila nekoč počasnejša in predvsem dražja. To se je spremenilo po letu 2008 z uvedbo enotnega območja plačil (SEPA). Uvedba mednarodne številke bančnega računa (IBAN) je komu povzročila nekaj sivih las, toda hitro se je pokazalo, da koristi pretehtajo slabosti. Danes skoraj ni nikogar, ki bi zagovarjal stari sistem ali ne bi videl prednosti v tem, da je nakazilo denarja v drugo državo evropskega območja skoraj enako preprosto kot domače plačilo.

Redko kdaj še izklopimo mobilne podatke

Še se spomnim, kako sem v tujini izklapljal telefon ali vsaj mobilne podatke in upal, da ne bom prejel klica, na katerega bi se moral odzvati. Pošiljanje fotografij in uporaba podatkovnih storitev sta bila rezervirana za čas, ko si imel dostop do brezžičnega omrežja. To še vedno počnemo, ko potujemo zunaj Evropske unije. Evropska komisija je najprej omejila cene gostovanja, nato pa leta 2017 uvedla načelo »gostuj kot doma«, ki je drastično poenostavilo uporabo telefona v državah EU. Zdaj upamo, da se bo ideja razširila vsaj na Balkan, če že ne še dlje.

Hkrati se obeta novo področje »gostovanja«, ki kliče po ureditvi. Nesmiselno je, da je cena kilovatne ure na hitrih polnilnicah odvisna od plačilne metode oziroma od pogodb o sodelovanju med ponudniki iz različnih delov Evrope. Tako boste na primer s kartico Gremo na elektriko na polnilnicah Ionity v tujini plačevali nerazumno visoke zneske. Cena kilovatne ure ne bi smela biti odvisna od plačilnega mehanizma oziroma od tega, od kod prihaja ponudnik storitve. Si predstavljate, da bi bila cena litra bencina ali dizla odvisna od izdajatelja plačilne kartice?

Vse bolj enotni trg

Internet je bil od nekdaj globalen, storitve pa precej manj. Poskus nakupa elektronske knjige, izposoje filma ali nakupa izdelka v tuji spletni trgovini je pogosto naletel na sporočilo, da storitev v določeni državi ni na voljo. To je vodilo tudi v zelo različne cene enakih izdelkov. Prepoved neupravičenega geoblokiranja iz leta 2018 vseh težav ni odpravila, saj avtorske pravice in licenčne pogodbe še vedno omejujejo dostop do dela vsebin. Je pa preprečila neupravičeno razlikovanje med kupci zgolj zaradi države prebivališča in okrepila idejo enotnega evropskega trga.

Odpoved naročnine ne sme biti lov na zaklad

Dolga leta je bilo spletno naročnino mogoče skleniti v nekaj sekundah, odpoved pa je zahtevala precej več truda. Skriti obrazci, nepregledni meniji in dolge čakalne vrste na telefonskih linijah niso bili izjema, temveč del poslovnega modela. Od leta 2022 morajo ponudniki spletnih storitev omogočiti jasno označeno možnost odpovedi pogodbe. Če ste naročnino sklenili z nekaj kliki, jo morate imeti možnost na enako preprost način tudi odpovedati.

Naprave niso več za enkratno uporabo

Podobno logiko zasleduje evropska pravica do popravila. Proizvajalci elektronike so dolga leta oteževali popravila z nedostopnimi rezervnimi deli in pomanjkanjem servisne dokumentacije. Posledica je bila, da so uporabniki zaradi iztrošene baterije ali poškodovanega tečaja zavrgli sicer povsem uporabne naprave. Nova pravila proizvajalce zavezujejo, da izdelke zasnujejo tako, da jih je mogoče popraviti tudi po izteku garancije. Pri številnih napravah morajo do deset let zagotavljati rezervne dele in servisne informacije.

En kabel za skoraj vse

Leta 2024 je začela veljati še ena sprememba, ki je na prvi pogled nepomembna. Pametni telefoni, tablice in številne druge elektronske naprave morajo uporabljati priključek USB-C. Do tedaj je imel skoraj vsak proizvajalec svoj priključek in svoje polnilnike, zato je marsikateri predal skrival pravo zbirko med seboj nezdružljivih kablov.

Pogled na zadnjih dvajset let pokaže zanimiv vzorec. Najuspešnejše evropske regulacije niso bile največje ali politično najbolj odmevne, temveč tiste, ki so odpravile vsakodnevne nevšečnosti. Evropska unija je v zadnjih letih sprejela še obsežnejše zakonodajne pakete, med njimi GDPR, Akt o digitalnih trgih (DMA) in Akt o digitalnih storitvah (DSA). Ravno v teh dneh je Sodišče Evropske unije zavrnilo Applovo pritožbo zoper odločitev Evropske komisije, ki od podjetja na podlagi teh pravil zahteva večjo interoperabilnost in prenehanje omejevanja konkurence.

Ta odločitev je pomemben mejnik v prizadevanjih EU za spodbujanje konkurence na digitalnih trgih. Sodišče je potrdilo, da morajo podjetja s prevladujočim položajem omogočiti interoperabilnost svojih storitev z drugimi platformami, kar uporabnikom prinaša več izbire, razvijalcem in konkurentom pa lažji dostop do trga.

The post EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo) appeared first on Tehnozvezdje.

Celokupno je prodaja pametnih telefonov v drugem letošnjem trimesečju po podatkih analitske družbe IDC padla za nekaj manj kot sedem odstotkov in je že celotno leto v minusu. Prodanih je bilo za 20 milijonov enot manj, 277,5 milijonov v primerjavi z 297,4 milijoni v enakem lanskem obdobju. Razlog je očiten – pomnilniška kriza, zaradi katere so stroški za proizvajalce bistveno narasli, s tem pa so prisiljeni dvigovati cene. Za nekaj sto odstotkov dražji pomnilnik lahko pomeni tudi več polovico celotnih materialnih stroškov telefona iz nižjega cenovnega razreda, saj ga tudi ta za spodobno delovanje potrebuje podobno količino kot dražji modeli, nekakšen minimalni standard je ta čas 8 GB. Pri dražjem izdelku, četudi ta vsebuje 12 ali 16 GB delovnega pomnilnika, se pomnilnik nekoliko lažje »skrije« v celoten znesek, se pa tudi ti telefoni z novo generacijo dražijo. A so tudi kupci v višjih razredih manj občutljivi. V nižjih so precej bolj in ker proizvajalci ne morejo več vzdrževati prejšnjih cenovnih nivojev, nekateri menda že razmišljajo o zapuščanju nižjih tega predela trga (nekje do 200 evrov).

Med proizvajalci je največ pridobil Apple, kar za 15 odstotkov je povečal prodajo, z 48,4 na 55,8 milijona enot, tržni delež pa z dobrih 16 na 20 odstotkov. Samsung je drugi zmagovalec trenutnega obdobja, v promet je spravil skoraj pet milijonov pametnih telefonov več (62,7 milijona), kar pomeni 8-odsotno rast in 22,6-odstotni tržni delež. Lani je bil na 19,5 odstotkih. Skupno tako korejsko in ameriško podjetje ta čas obvladuje več kot dve petini trga. Ob padcih kitajskih konkurentov, ki so ponekod, razen »doma,« že tako s težavo konkurirali, sploh v razredih, kjer stratosferske cene pomnilnika ne predstavljajo take težave, to za splošno konkurenčnost trga ni najboljša novica.

Največji padec je utrpel Xiaomi, več kot četrtinskega (-26,3 odstotka), prodal je kar 11 milijonov telefonov manj (31,2 milijona), tržni delež pa mu je upadel z tri odstotne točke na 11,2 odstotka. Vivo na petem mestu je doživel 19,4-odstotni padec, Oppo na četrtem pa 17,5-odstotnega. Slednji kljub temu z 10,4-odstotnim tržnim deležem komajda še zaostaja za Xiaomijem, medtem ko je prvi s 7,6-odstotnim nekoliko zadaj. Obema je sicer prodaja padla za več kot pet milijonov enot. Tudi proizvajalci v kategoriji »drugi« so prodali deset milijonov telefonov manj, tržni delež pa so skorajda obdržali (z 29,4 na 28 odstotkov).

»To je kriza, ki nagrajuje obseg, odlične odnose z dobavitelji in čim več dražjih modelov v ponudbi,« poudarja Francisco Jeronimo iz IDC. Proizvajalci, ki se bolj osredotočajo na cenejše razrede in ne načrtujejo po več deset milijonov kosov enega modela, so v težavah.  

Medtem se je podjetje Oppo menda dokončno odločilo, da znamko Oneplus obdrži bolj ali manj le še na Kitajskem, medtem ko Realme umakne tamkaj in z njim odločneje nastopi v nekaterih predelih Evrope, drugod na naši celini pa kar z matično znamko. Oneplus je že v zadnjih letih izgubil precej samostojnosti in ponujal zelo podobne izdelke kot Oppo, tudi v programskem vidiku, morda celo bolj kot s telefoni je bil v zadnjem času zanimiv s tablicami in urami. Pri slovenskih operaterjih se že približno pet let ne pojavlja več in je tako pri marsikomu tudi izginil iz podzavesti in celo širšega, kaj šele ožjega kroga izbora pri kupovanju novih naprav.

Naslovna risba: Oneplus

The post Umik Oneplusa samo napoved še drugih podobnih potez? appeared first on Tehnozvezdje.

Brez umetne inteligence danes ne gre. Bila je vseprisotna in pomemben dejavnik, vendar ne more delovati »v zraku«. Potrebuje tehnološko hrbtenico, ki je obenem nujna tudi za distribucijo televizijskega signala. Koga zanimajo strežniki, omrežna oprema, podatkovne povezave in gora naprav, ko ga prevzame pogled na dogajanje iz vseh mogočih kotov, počasni posnetki, animacije ter predvsem razumljive analize na podlagi ogromne količine zbranih podatkov? Da je bilo vse to mogoče, je bila zaslužna robustna infrastruktura, ki ni odpovedala. Velik del obdelave je potekal na robu omrežja, v strežnikih, nameščenih čim bližje stadionom. S tem so zmanjšali zakasnitve prenosa in omogočili obdelavo podatkov skoraj v realnem času.

Svetovno nogometno prvenstvo je za večino še vedno eden največjih športnih dogodkov na svetu. Vendar ni več zgolj to. Lenovo je za potrebe prvenstva zgradil enega največjih začasnih računalniških sistemov na svetu, ki je nekaj tednov poganjal televizijsko produkcijo, varnostne sisteme, analitiko in logistiko.

Vseprisotna, a razmeroma nevidna umetna inteligenca

Veliko poslušamo o jezikovnih modelih generativne umetne inteligence, saj jih najpogosteje uporabljamo in tudi najlažje opazimo. Tokrat pa so algoritmi svojo moč pokazali drugje. V klasičnih metodah računalniškega vida, kamor sodijo stabilizacija videa, analiza slike v realnem času, prepoznavanje igralcev, sledenje objektom, optimizacija prenosa slike in, kar je verjetno najpomembneje, pomoč sodnikom.

Prav pri slednjem so imeli navijači največ pikrih pripomb. To seveda ne pomeni, da sistem ni deloval tako, kot je bil zasnovan, temveč da smo vsi krvavi pod kožo in si dogajanje na igrišču pogosto razlagamo različno. Gre torej za algoritme, ki rešujejo zelo konkretne probleme in predstavljajo, če se lahko tako izrazim, tisto umetno inteligenco, ki ima daleč največ smisla.

Sodniki so nosili kamere

Marsičemu smo bili prvič priča na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Pri tem ne mislim na škandale. Daleč najbolj oprijemljiva novost je bil pogled iz perspektive sodnika, ki je bil mogoč zaradi telesnih kamer, ki so jih nosili sodniki.

Sliši se preprosto, vendar je bilo vse prej kot to. Kamere na glavah sodnikov so bile majhne in temu primerno omejene glede kakovosti slike. Največje težave so povzročali tresljaji, tek, hitro obračanje glave in nenehno spreminjanje svetlobnih razmer. Lenovo je na podlagi izkušenj iz Formule 1 uporabil stabilizacijo, podprto z umetno inteligenco, ki za 60 odstotkov zmanjša tresenje slike in zagotovi do 70 odstotkov bolj tekoče gibanje slike v polni visoki ločljivosti (FHD) s 60 sličicami na sekundo. Še pomembneje pa je, da je zakasnitev znašala le približno tri sekunde. V tem primeru umetna inteligenca ne ustvarja vsebine, temveč rešuje povsem konkretne fizične probleme.

Lenovo je bil zadnja leta zelo dejaven v Formuli 1. Omenjene tehnologije in rešitve so bile razvite za kamere na dirkalnikih, šele zdaj pa so jih prenesli v nogomet, morda pa jih bodo v prihodnje še v druge športe. Na ta način klasične televizijske prenose, posnete s skrbno postavljenimi kamerami, dopolnjujejo majhne kamere, ki razkrivajo doslej večini gledalcev neznane poglede na igro in igralce.

Hkrati si je treba naliti čistega vina. Nekaterim je bil pogled iz perspektive sodnika všeč, drugi pa so menili, da povzroča slabost, je preveč nemiren in ga ni prijetno gledati dlje časa. Kljub temu se bo večina strinjala, da gre za dobrodošlo popestritev televizijskega prenosa.

Umetna inteligenca ni le za gledalce

Večina ne ve, da je računalniški sistem nudil pomoč tudi ekipam in trenerjem. Algoritmi, ki niso namenjeni javnosti, so pomagali analizirati tekme, iskati vzorce, odgovarjati na vprašanja v naravnem jeziku in celo pripravljati taktične analize. Lenovo poudarja, da je bila storitev na voljo vsem reprezentancam, saj so želeli zmanjšati razlike med bogatimi in revnejšimi reprezentancami. Morda bomo nekoč izvedeli tudi, v kolikšni meri so te možnosti dejansko uporabljali.

Če ste spremljali tekme svetovnega nogometnega prvenstva, ste verjetno opazili nazorne prikaze prepovedanega položaja. Namesto klasičnih grafičnih prikazov so tokrat uporabili bolj realistične tridimenzionalne modele oziroma avatarje igralcev. Tehnika ni namenjena zgolj pomoči sodnikom, temveč tudi temu, da gledalci bolje razumejo sodniške odločitve. Bistvo je torej razlaga odločitve v upanju, da bo zaradi večje preglednosti tudi manj jeze.

Infrastruktura se je izkazala

Pri svetovnem nogometnem prvenstvu preprosto ne gre za infrastrukturo, ki bi jo bilo mogoče postaviti na hitro. Bistvo je v njeni robustnosti in redundanci. Na prvenstvu je 48 reprezentanc igralo tekme v treh državah na 16 stadionih, vse skupaj pa so spremljale milijarde gledalcev po vsem svetu.

Če je sistem brez težav prenesel takšne obremenitve, se bo enako dobro izkazal tudi na letališčih, v bolnišnicah, industriji, državni upravi in pametnih mestih.

To je glavni razlog, zakaj se je Lenovo podal v partnerstvo s FIFA in se lotil razvoja rešitev za tako kompleksne izzive. V tej luči je povsem nepomembno, v kolikšni meri so algoritmi res inteligentni oziroma ali gre pri stabilizaciji slike za klasične ali sodobnejše pristope. To je drugotnega pomena. Pomembneje je, da je sistem deloval in se izkazal za dovolj robustnega. Kakorkoli že gledamo na problematiko, je Lenovo uspešno uporabil na novo razvite tehnologije ob upoštevanju načela, da je najuspešnejša umetna inteligenca pogosto prav tista, ki je skoraj ne opazimo.

Zame je najzanimivejša ugotovitev ta, da umetna inteligenca na svetovnem nogometnem prvenstvu ni nadomestila ljudi, temveč je zagotovila popolno računalniško podporo tako velikemu dogodku. Stabilizira video, razbremeni operaterje, pomaga sodnikom, ekipam in organizatorjem ter omogoča obdelavo ogromnih količin podatkov skoraj v realnem času. To ni revolucija, ki bi jo gledalci neposredno občutili v vsaki minuti prenosa, temveč evolucija infrastrukture. Prav zato je partnerstvo med Lenovom in FIFA pomembnejše za industrijo in nenazadnje tudi za ljubitelje najbolj priljubljene postranske stvari na svetu.

The post Kaj vse je bilo očem skrito, da ste lahko uživali v nogometnih poslasticah appeared first on Tehnozvezdje.

Kakšno leto, dve nazaj je res veljalo, da je ultra hitrih polnilnic dokaj malo in da jih predvsem ni zunaj avtocestnega križa, rast števila počasnih (z izmeničnim tokom) pa se je po dokaj hitri širitvi v začetku desetletja pretežno ustavila. Zdaj se situacija glede prvega naglo izboljšuje in tudi pri drugem opažamo znake novih aktivnosti, četudi je zelo opazno, da poudarek pri javnem polnjenju prehaja na hitre polnilnice. To ni presenetljivo, kajti ob tovrstnem polnjenju lahko voznik ali počaka pri avtomobilu tistih deset, dvajset minut, ali vmes na hitro nekam skoči, medtem ko je pustiti avto priključen več ur in ga potem tudi pravočasno umakniti, da skupaj s koncem polnjenja ne pričaka še kakšna kazen, večji logistični zalogaj.

Petrol je v zadnjem letu precej okrepil število ultra hitrih polnilnic ob avtocesti, predvsem na štajerskem, pomurskem in dolenjskem kraku. Nedavno so (končno!) zamenjali tudi zastarele 50 kW polnilnice na gorenjskem kraku (počivališči Voklo) ter na primorskem (počivališče Lom Zahod, ne pa tudi Vzhod). Zdaj sta v prvem primeru na vsaki strani na voljo 250 kW polnilnici s po dvema ročkama, v drugem pa 150 kW prav tako z dvema polnilnima mestoma. Tovrstna polnilnica (250 kW) je tudi na bencinskem servisu Lesce (pri domačinih znanem po imenu Teksas), ki ima v zaledju baterijski hranilnik, s katerim upravlja podjetje Ngen. Omenjena dodatna ponudba na Gorenjskem čez poletje nekoliko blaži zdaj že preobremenjeni Ionityjevi lokaciji na počivališčih Radovljica, kjer širi polnilna mesta ne zadoščajo več za ves tranzitni in domači promet na višku turistične sezone.

Nove ultra hitre dodajajo tudi v mestih, najnovejši denimo pred Odisejo in ob Kristalni palači v ljubljanskem BTC-ju, kjer so bili žal že na delu tudi tatovi bakra v kablih. Teslin polnilni park streljaj stran, pred bazenskim kompleksom Atlantis, je že nekaj časa postavljen, vendar še ne obratuje, in tudi na njem so žal kabli že odrezani. Po drugi strani je Eleport, ki naj s polnilnimi parki opremil vse lokacije nakupovalnih središčih Supernova, in to na Hrvaškem tudi postopoma udejanja, v Sloveniji povsem zastal. Pred lanskim poletjem je odprl lokacijo na Rudniku v Ljubljani, ki ob letu osorej še vedno ostaja edina.  

Ne postavljajo pa novih polnilnic ali kar celotnih polnilnih parkov zgolj večji ponudniki, med katere poleg omenjenih lahko štejemo še Elektro Ljubljana (Gremo na elektriko), temveč tudi manj znana podjetja, ki so tu prepoznala svojo priložnost ali zaznala potrebo, ki jo poskušajo nasloviti. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je namreč lani objavilo razpis za »sofinanciranje naložb v postavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil.« Različna podjetja, nekatera z več projekti, so v treh krogih razpisa pridobila za nekaj več kot devet milijonov evrov sredstev in učinki zdaj postajajo vidni. Tako je denimo podjetje Biomasa v Nazarjah postavilo javno dostopni polnilni park s kar 25 polnilnicami z izmeničnim tokom (22 kW) in tremi z enosmernim do moči 350 kW. Elektro Turnšek je nekoliko manjšega (šest polnilnih mest AC in dve DC) postavilo v Celju. Na več lokacijah, pretežno na Štajerskem, a tudi na Gorenjskem (za lastno omrežje in za trgovca Hofer oz. ponudnika polnjenja Allego), denimo na Jesenicah s slično konfiguracijo kot je tista v Celu, je bilo dejavno podjetje Enertec. Razen tistih pri Hoferju so polnilna mesta vključena v sistem (aplikacijo) Enertec Charge. Podjetje EV polnilnice je delalo na več lokacijah V Zasavju, na Kozjanskem, Termah Olimia in drugod, polnilnice so vključene v sistem Energy4Way. Isto podjetje je tudi opremilo nov stanovanjski blok s 16 polnilnicami pod nadstreški, ki sicer ne bodo javne, so pa prikaz, kako je treba načrtovati novo stanovanjske objekte. Vse omenjene in še nekatere druge javne lokacije pa tudi lahko olajšajo razmislek tistih, ki doma ne morejo polniti, bi pa izvedli prehod na električno vozilo.

The post Naglo povečanje števila polnilnic, tudi (ultra) hitrih appeared first on Tehnozvezdje.

Skupno je bilo v šestih mesecih registriranih 6.062 osebnih električnih vozil, kar je več kot podvojena številka prve polovice lanskega leta (2.700) in le dobrih 300 manj kot lani v celem letu, ko se je število na koncu ustavilo pri 6.387. Večino letošnjih mesecev se je tržni delež povsem električnih gibal nekje med 15 in 20 odstotki, junija je prvič prišel na četrtino. Morda je bilo nekaj prerazporeditve iz maja v junij, saj vmes Borzen zaradi novega razpisa nekaj tednov (do 18. junija) ni sprejemal vlog za subvencije. Tržni delež električnih tako do konca junija znaša malce čez 17 odstotkov, s čimer smo blizu evropskemu povprečju, a še vedno malo pod njim. Tudi nekatere druge države so junija imele spodbudne številke. Norveška in Danska (pri fizičnih osebah) sta z več kot 95-odstotnim tržnim deležem že tako ali tako povsem v svojem svetu (prehiteva ju sicer Laos), Islandija je na 62 odstotkih, Švedska na približno polovičnem tržnem deležu, Nizozemska pri 36, Francija pri 33 in Nemčija pri 28 odstotkih.

Celotna prodaja osebnih vozil je letos v Sloveniji prav tako zrasla, za več kot pet tisoč enot, lani jih je bilo namreč v prvi polovici registriranih 30.134, letos pa 35.343.

Med posameznimi modeli je tako junija kot nasploh letos dominiral Teslin Model 3. V zadnjem mesecu je 485 registracij pomenil daleč največ med vsemi vozili (na drugem mestu je Renault Clio s 301 registracijo, tretja pa Škoda Octavia s 162-imi), skupno jih je zabeležil že 860. Tu sicer zaostaja tako za Cliom (1.134) in Octavio (1.060), kot tudi za Renaultom Captur (942). Pri tem je treba omeniti, da so dobave tega avtomobila, ki ga uvažajo iz tovarne v Šanghaju, očitno skoncentrirane na en mesec v trimesečju. Prejšnji val registracij se je namreč zgodil marca. Precej bolj enakomerno so po mesecih razporejene pri Modelu Y, ki jih je v polletju nabral 402, junija je bil 142-imi na drugem mestu izenačen z Renaultom Twingo. Slednji je po začetnem čakanju na resne dobave le začel svoj tržni pohod in vsaj na začetku je popolna uspešnica, ne zgolj v Sloveniji. Skupno je z 208 primerki že na šestem mestu. Vmes so še Leapmotor T03 (372), Škoda Elroq (228) inVolkswagen ID.7 (225). V prvi deseterici sledijo še Volkswagen ID.4, Leapmotor B10, Cupra Tavascan in Dongfeng Box. Vzpenja se denimo tudi Opel Frontera (junija 52, skupno 133), Kii je uspelo razprodati preostalo zalogo modela Niro (76 enot). Po drugi strani se je tej znamki nekoliko ustavilo s paradnim modelom EV3, saj je ta v polletju dosegel vsega 45 registracij (lani 74).

V razredu »poslovnih« limuzin sta Model 3 in ID.7 sta že na prvih dveh mestih, sledita Volkswagen Passat (slednji je sicer le še karavan) in Škoda Superb, ki sta nekoč imela mnogo višje številke. Tudi v najnižjem razredu že prevladujejo električni – T03, Twingo in tudi Hyundai Inster (115), ki je izpodrinil »bratskega« i10 -, »klasiko« brani le še Fiat Grande Panda (309, od tega 260 hibridnih). Zagotovo bi bil z več dobavami visoko tudi BYD Dolphin Surf. Vse to dokazuje, da pomisleki o »prekratkem« dosegu, ki jih je mogoče vedno znova prebrati na spletu, kupcev ne odvračajo, in da so tovrstni električni avtomobili za pravo ceno še kako zanimivi.

Veliko se govori o kitajskem prodoru na evropske trge, še toliko bolj na področju električnih vozil, saj so kitajski proizvajalci nanje najbolj osredotočeni, čeravno so zaradi evropskih carin tu v zadnjem času začeli bolj intenzivno ponujati tudi hibride. V Sloveniji je daleč najuspešnejša kitajska znamka Leapmotor, ki je zgolj z modelom T03 zasedla več kot 6-odstotni tržni delež, če dodamo še B10 in C10, pa je znamka že na skoraj 11-odstotkih trga. Ob tem, da je začela prodajali pred komaj slabim letom. Usidrali sta se tudi že navezi Dongfeng in Forthing ter Omoda in Jaecoo, prva je prišla čez 3 odstotke tržnega deleža, druga čez dva, nekje tam je kot stalnica tudi MG, ki pa mu po prvotnem zagonu (še) ni uspela nadaljnja rast, počasi se »prijemlje« BYD, pretežno z enim modelom (tudi resnih dobav še ni bilo), podobno Zeekr in Xpeng, še malo počasneje Lynk & Co in Changan, nekje vmes je vietnamski Vinfast. Znamko Geely statistika pri električnih komaj zazna.

The post Električni v pol leta dosegli lansko celoletno prodajo, junija osvojili četrtino trga appeared first on Tehnozvezdje.

Ko je pred leti postalo jasno, da se večina orodij in storitev seli na splet, je Google izdal sistem ChromeOS in ob tem obljubljal nebesa. V nekem trenutku so celo prijazno žvrgoleli, da bo zaradi njega Windows zastarel. Kot vidimo, ni. Daleč od tega. Še vedno lanski podatki kažejo, da ima skoraj dve tretjini trga namiznih in prenosnih računalnikov. Daleč zadaj mu sledijo Applovi računalniki s slabimi petnajstimi odstotki. In kje je ChromeOS? Od leta 2021 je njegov delež s skoraj dveh odstotkov in pol padel na odstotek in pol lani, ob tem pa bodo letos verjetno zabeležili še slabši rezultat. Neumno je, da na podlagi tega napovedujejo nov, na nek način zelo podoben sistem, katerega glavna prednost bo gladka povezava prenosnika in telefona. Kajpada le v primeru, da bo tudi ta opremljen z Androidom.

Ne Nvidia, ki napoveduje nov zmogljiv procesor arhitekture ARM, ne Google, ki razmišlja o podpori tem in celo Intelovim ter verjetno tudi AMD-jevim čipom, ne razumeta pomena MacBooka Neo. Verjetno je vsakomur z dovoljšnim številom možganskih celic jasno, da moraš napasti od spodaj navzgor, če želiš zamajati obstoječa razmerja. Zahtevnejših niti v sanjah ne prepričajo sladke besede, naj bodo na papirju še tako privlačne, dokler se ne izkažejo v praksi. Kdor od svojega računalnika zahteva manj, je dovzetnejši za tveganje, če je cena prava. Enako je na področju električnih avtomobilov. Množičnega prehoda ne bo vse dotlej, dokler na trgu ne bo kakovostnih avtomobilov po primernih cenah, ki se ne zanašajo na subvencije in druge trike. Ob tem pa ceneni kitajski malčki ne navdihujejo ravno z zaupanjem v dolgoživost.

Še huje je, da so zadevo zastavili zelo visokoleteče. Želijo, nič manj kot na novo opredeliti, kaj naj bi bil osebni računalnik v času umetne inteligence. Ne zanima jih strojna oprema, temveč okolje, ki bo združilo najboljše lastnosti telefona, oblaka in umetne inteligence. Sliši se zelo načelno. Ni prvič, da poslušam podobne napovedi, nakar sem potem razočaran, saj to, kar na koncu dobimo, ni dosti drugačno od tega, kar že imamo. Google bo po moje ustrelil kozla, če se bo zadeve lotil preveč celovito. Nekateri imate težave že z oblikovalskimi spremembami okolja. Pomislite, kolikšen stres bodo povzročile spremembe v načinu uporabe. Windows ni uspešen na področju osebnih računalnikov zato, ker bi bil brez napak. Uspešen je, ker le redko zahteva spremembo ustaljenih navad. V preteklosti je Microsoft skušal narediti tudi to, vendar je bil vedno prisiljen storiti korak nazaj.

Zanimivo je, da Google prihodnosti ne gradi na sistemu ChromeOS, temveč na Androidu, čeprav oba temeljita na Linuxu. Po mnenju Googlovih razvijalcev je prav modularna zasnova slednjega idealna osnova za računalnik prihodnosti. GoogleBook zato ne bo zgolj telefon z večjim zaslonom. Android bodo prilagodili vse do najnižjih plasti sistema, ob ohranitvi prednosti računalnikov s sistemom ChromeOS. Skoraj takojšen zagon, samodejne posodobitve v ozadju, visoka stopnja varnosti in tesna integracija z namenskim varnostnim čipom. Hkrati stavijo na popolnejšo povezavo s telefonom. Namesto da bi razmišljali, na kateri napravi je določena datoteka ali aplikacija, naj bi obe napravi delovali kot enoten sistem. Fotografije, dokumenti in druge datoteke bodo dostopni neposredno z namizja brez ročnega kopiranja ali sinhronizacije. Kdo vse že obljublja nekaj takšnega? Z večjim ali manjšim uspehom praktično vsi izdelovalci telefonov!

Kajpada je vse to dokaj brezpredmetno, kajti bistvo je nekje drugje. Google želi, da so algoritmi umetne inteligence sestavni del sistema in ne aplikacija v njem. Tako bodo razumeli, kaj počnem, katere dokumente uporabljam in kakšen je trenutni kontekst dela. Šele tedaj bo mogoč resnično uporaben pomočnik, ki pa bo, o tem ne more biti dvoma, Googlov in ne od katerega drugega ponudnika. Da bo sledil predvsem interesom podjetja in manj ljudem, verjetno ni izključeno.

Tozadevno najbolj izstopajoča funkcija je »čarobni kazalnik« (Magic Pointer). Klasični miškin kazalec je v osnovi ostal nespremenjen že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Premaknemo ga nad ikono, kliknemo in odpremo program ali datoteko. Čarobni kazalnik naj bi opisano korenito spremenil. Med premikanjem po zaslonu umetna inteligenca neprestano analizira, kaj opazuješ, katere informacije so prikazane in kaj boš verjetno naredil v naslednjem koraku. Če kazalec obstane nad odstavkom besedila, sistem razume njegovo vsebino in lahko brez dodatnih ukazov ponudi povzetek, prevod ali razlago. Pri fotografiji predlaga njeno shranjevanje, urejanje ali uporabo v drugem dokumentu. Med ogledom videoposnetka samodejno pripravi povzetek, izlušči ključne informacije ali poišče dodatna pojasnila. Vse to brez dodatnih ukazov, preklapljanja med okni in kopiranja informacij. Zdi se mi strašljivo, saj postaja jasno, da bo Google o meni vedel še več, kot ve danes. In že zdaj ve preveč.

Google pri razvoju nove platforme sodeluje z največjimi proizvajalci prenosnikov, med njimi HP, Asus, Lenovo, Dell in Acer. Podobno kot pri telefonih z Androidom bodo lahko svoje naprave prilagodili, vendar z bistveno strožjimi pravili. Lahko bodo dodali podporne programe, diagnostična orodja ali grafične teme, osnovna logika operacijskega sistema pa bo ostala enaka na vseh napravah.

The post GoogleBook: Se težav ponovno lotevajo z napačnega konca? appeared first on Tehnozvezdje.

Pametni števci, senzorji, povezana parkirišča in sistemi za spremljanje okolja so že danes del številnih slovenskih mest in podjetij. Njihova naloga ni le zbiranje podatkov, temveč tudi hitrejše odločanje, nižji stroški in učinkovitejše upravljanje infrastrukture. Hkrati se z množičnim povezovanjem naprav odpirajo vprašanja varnosti in zasebnosti, zato postaja kibernetska zaščita enako pomembna kot sama tehnologija. O tem, kako internet stvari spreminja Slovenijo in kaj od tega pridobijo uporabniki, smo se pogovarjali s Primožem Kučičem, direktorje Digitalnih rešitev v Telekomu Slovenije.

Katere naprave ali sistemi okoli nas so danes najpogostejši primeri tehnologije interneta stvari?

Tehnologija interneta stvari je danes trdno vtkana v naš vsakdan in deluje kot digitalno živčevje družbe. Najpogostejši primeri vključujejo pametne števce za elektriko in vodo, senzorje za pametno razsvetljavo, upravljanje prometa ter nadzor kakovosti zraka. Na industrijskem področju govorimo o masovni uporabi senzorjev za spremljanje proizvodnih procesov in pametne logistike. V Telekomu Slovenije s pomočjo naprednih standardov, kot je Narrowband IoT, in izjemno zmogljivega omrežja pete generacije omogočamo masovno in varno povezovanje teh naprav. S tem podpiramo napredne storitve pametne infrastrukture, kjer visoka razpoložljivost našega omrežja zagotavlja neprekinjeno ter stabilno delovanje celotnega ekosistema.

Kaj bodo uporabniki dejansko imeli od pametnih števcev?

Pametni števci prinašajo predvsem natančen nadzor nad porabo in posledično bistveno večjo energetsko učinkovitost. Uporabnikom omogočajo pametno upravljanje z energijo, optimizacijo porabe ter nižje stroške. Takšni števci popolnoma avtomatizirajo odčitavanja, odpravijo možnost človeških napak in upravljavcem omrežij omogočajo dinamično uravnoteženje sistema, kar je nujno ob rastočem številu sončnih elektrarn. Pri pametnih vodomerih pa je izjemna prednost takojšnja detekcija izlivov ali puščanj vode, kar gospodinjstvom in podjetjem preprečuje visoke materialne škode ter izgube pitne vode.

Kaj je najbolj oprijemljiva korist pametnih mest, ki jo lahko občan opazi že danes?

Najbolj oprijemljive koristi se kažejo v višji kakovosti bivanja, prihranku časa in čistejšem okolju. Storitve pametne infrastrukture prebivalcem lajšajo vsakdan preko pametnih parkirišč, ki voznike ciljno usmerjajo do prostih mest, in sistemov za dinamično upravljanje križišč, ki zmanjšujejo prometne zastoje. Zelo pomembni so tudi pametni zabojniki za odpadke, ki optimizirajo poti komunalnih vozil in znižujejo izpuste, ter pametna javna razsvetljava, ki sveti s polno močjo le ob prisotnosti pešcev ali vozil. Vse to vodi v neposredne finančne prihranke lokalnih skupnosti in usmerjen prehod v trajnostno naravnano družbo.

Ali obstaja primer iz Slovenije, kjer je tehnologija interneta stvari že konkretno izboljšala življenje ljudi ali delovanje občine?

Odličen in humanitarno izjemno pomemben primer je naša e-oskrba na daljavo. Sistem starejšim, bolnikom ter invalidom zagotavlja samostojnejše in varnejše bivanje v domačem okolju s pomočjo štiriindvajseturne povezave z asistenčnim centrom. Projekt je rešil že mnogo življenj in je od julija lani uradna pravica iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Za Mestno občino Kranj zagotavljamo napredni sistem za neprekinjeno spremljanje kakovosti zraka z namestitvijo mobilnih senzorjev na mestne električne avtobuse, ob tem pa mnoga slovenska komunalna podjetja že uporabljajo naše pametne rešitve za digitalizacijo vodovodnih omrežij. Za družbo DARS pa smo vzpostavili prvi nacionalni sistem za pametno zaznavanje zasedenosti parkirišč za težki tovorni promet. Sistem v realnem času spremlja 1.553 parkirnih mest na 52 avtocestnih počivališčih po Sloveniji ter voznikom in upravljavcu zagotavlja zanesljive informacije za učinkovitejše načrtovanje in upravljanje prometa.

Ali so pametni števci in senzorji lahko vstopna točka za resnejše kibernetske napade?

Vsaka povezana naprava vsekakor predstavlja potencialno vstopno točko za kibernetske grožnje. Kibernetska varnost zato ni več le tehnično vprašanje, temveč strateška nuja in eden ključnih stebrov našega poslovanja. V Telekomu Slovenije zaščito gradimo na arhitekturi ničelnega zaupanja. Za nenehno spremljanje in odzivanje na grožnje skrbi naš Center kibernetske varnosti in odpornosti, kjer deluje več kot sto vrhunskih strokovnjakov. Naprave interneta stvari varujemo z namenskimi zasebnimi omrežji in strogimi varnostnimi protokoli na ravni kartice SIM. Naša ekipa tako preprečuje napade za zavrnitev storitve in poskuse vdorov, še preden ti sploh dosežejo končne uporabnike ali infrastrukturo podjetij.

Kaj pravzaprav pametni števci vedo o nas in kako zagotovite, da teh podatkov nihče ne zlorabi?

Skrb za zasebnost in varnost podatkov je naša absolutna prioriteta. Pametni števci beležijo zgolj tehnične podatke o porabi, ki se prenašajo po strogo nadzorovanih in šifriranih povezavah, pogosto preko ločenih zasebnih dostopovnih točk. Podatki se kriptirajo že na sami napravi ob izviru. Posebno pozornost posvečamo digitalni suverenosti, zato informacije obdelujemo strogo lokalno v Sloveniji znotraj našega suverenega oblaka. Popolna skladnost z evropsko direktivo o varstvu podatkov in stroga domača zakonodaja zagotavljata najvišjo stopnjo zaščite pred zlorabami, pri čemer so podatki obdelani in agregirani izključno za nemoteno delovanje storitev.

Kako umetna inteligenca pomaga odkrivati kibernetske napade v praksi?

Bitka z napadalci se danes bije v milisekundah, kjer zgolj človeški odziv ni več dovolj hiter. Umetna inteligenca in strojno učenje v našem operativnem centru v realnem času analizirata terabajte omrežnega prometa in zaznavata minimalne anomalije ali odstopanja od običajnih vzorcev. Sistem omogoča avtomatiziran odziv, s katerim grožnjo nevtraliziramo in izoliramo takoj. Predsednik uprave Boštjan Košak ob tem odlično poudarja, da umetna inteligenca za nas ni le modna muha, ampak postaja nepogrešljiv ščit, orodje za visoko avtomatizacijo ter temelj prediktivne analitike, ki predvidi napad, še preden se ta v celoti razvije.

Če bi za en dan izklopili vse pametne naprave, česa sploh ne bi mogli več početi?

Če bi ugasnili pametne naprave, bi družba in gospodarstvo doživela tehnološki mrk. Ustavili bi se procesi pametnih tovarn, prekinjen bi bil daljinski nadzor nad energetskimi in vodovodnimi omrežji, logistične verige ter spremljanje občutljivih pošiljk zdravil in hrane bi popolnoma razpadli. Zelo kritično bi bilo pri rešitvah elektronske oskrbe, kjer bi na tisoče ranljivih uporabnikov ostalo brez nujne življenjske povezave z zdravstvenim osebjem. Sodobna družba je povsem odvisna od teh tehnologij, zato v Telekomu Slovenije nenehno vlagamo v povečevanje odpornosti naših sistemov. Smo digitalna hrbtenica Slovenije, ki zagotavlja varno delovanje ključnih infrastruktur države v vseh razmerah.

Ali je Slovenija na področju pametnih mest in interneta stvari med vodilnimi državami?

Slovenija se na tem področju upravičeno uvršča v tehnološki vrh Evrope. Naša prednost je rezultat strateških in pravočasnih investicij, saj smo v celoti prenovili jedrno mobilno omrežje in prešli na najsodobnejšo programsko definirano arhitekturo v oblaku. S signalom pete generacije odlično pokrivamo več kot devetindevetdeset odstotkov prebivalstva. Zmožnost mrežnega rezanja nam ob tem omogoča, da za kritično infrastrukturo in pametna mesta ustvarimo namenska virtualna omrežja z zagotovljeno pasovno širino in visoko zanesljivostjo. Smo vodilni operater pri vpeljavi inovativnih rešitev, s katerimi pospešujemo in poganjamo digitalizacijo celotnega slovenskega gospodarstva.

Kako si predstavljate Slovenijo čez deset let in katere nove storitve bodo običajen del vsakdana?

Čez deset let bo Slovenija visoko razvita, trajnostno povezana in pametna digitalna družba. Pričakujemo polno uvedbo tehnologije šeste generacije ter globoko integracijo umetne inteligence v vse pore družbe. Standard bodo postali digitalni dvojčki mest, ki bodo omogočali simulacije prometa in rabe energije v realnem času. Povsem običajni bodo tudi avtonomni transportni sistemi. Pričakujemo lahko še več podatkov, tudi s pomočjo naprav IoT. Vse to bo omogočilo še bolj odzivno in kakovostno odločanje, poslovanje, optimizacijo stroškov ter še boljšo izrabo javne in zasebne infrastrukture.

The post Pametne naprave že spreminjajo vsakdan, a večina tega sploh ne opazi. appeared first on Tehnozvezdje.