Tiha želja politične in gospodarske elite je poneumljen narod, saj mu je tako lažje vladati. Po naključju ali kot rezultat skrbnega načrta imajo v rokah orodje, ki je sposobno zahodne družbe spremeniti v »Idiokracije«.
Težko se je odpovedati orodju, ki tako dobro podpira »lenobo«. Zakaj bi se sploh mučil z oblikovanjem ideje v glavi in pisanjem članka, ko pa je tako zelo preprosto zapovedati agentom, naj pregledujejo tuje spletne strani, izbirajo besedila po določenem ključu, jih prevedejo in preoblikujejo, da te nihče ne more obtožiti plagiatorstva. Kaj potem, če so besedila vse bolj narejena po istem kopitu ter vse pogosteje hvalijo, namesto da bi na tematiko gledala z ravno pravšnje kritične distance. Kamorkoli pogledam, povsod mi »porivajo« umetno inteligenco in razlagajo, kako dobra je. Omenil bom še en primer. Pred kratkim sem kupoval prenosni računalnik in hitro ugotovil, da si z opisi v spletnih trgovinah ne morem prav dosti pomagati. Enaki so, pa naj gre za manj ali bolj zmogljive naprave. Da skrivanja pomembnih podatkov, kot je različica procesorja, nekje v predolgem besedilu po pretiranem hvaljenju niti ne omenjam.
Zanimivo je, da večina tega sploh ne opazi in se ne zaveda nevarnosti. Nič na tem svetu ni zastonj in še tako dobra zadeva na prvi pogled vedno skriva pasti. Pri umetni inteligenci je to strah, da nas bodo algoritmi poneumili. Raziskave kažejo, da se to že dogaja.
Pred leti sem pisal, da naj otroci čim več pišejo na papir. Ne gre zgolj za to, da to dobro vpliva na njihov razvoj. Pravi razlog se skriva v dejstvu, da postopoma izgubljamo veščine, ki jih ne uporabljamo. Ne verjamete? Kdor zadnjih deset let le udriha po tipkovnici, naj skuša napisati daljši sestavek na list papirja. Najmanj, kar bo ugotovil, je, da ga pisanje utruja in da njegova pisava niti približno ni več lepa. Moja je katastrofalna. To ni edini primer. Če namesto branja besedil v izvirnem jeziku uporabljamo le še prevajalnike, izgubljamo sposobnost njihovega razumevanja. Ni težko ugotoviti, zakaj. Številne znanstvene raziskave so dokazale, da možgani delujejo po načelu »uporabi ali izgubi«. Zelo podobno kot mišice. Tudi te moramo trenirati, da ne izgubijo sposobnosti, enako pa moramo skrbeti za možgane.
Znanstveniki so to dejstvo razložili na naslednji način. Živčne celice v možganih sproščajo nevrotransmitorje, ko po njih potujejo signali. Sprejmejo jih druge celice in tako se vzpostavijo nevronske poti, povezane z določenimi miselnimi procesi. S ponavljanjem se poti krepijo, če pa jih prenehamo uporabljati, oslabijo. Umetna inteligenca je nevarna, saj prevzema miselno delo. Dejal bi, da razmišlja namesto mene, kar je, roko na srce, večini še kako všeč. Toda raziskave, ena takšnih je pred kratkim izvedla Nataliya Kosmyna s sodelavci v medijskem laboratoriju MIT, kažejo drugačno sliko. Če ste članek prebrali do sem, potem ste na dobri poti, da vam umetna inteligenca ne uniči pameti.
Štiriinpetdeset udeležencev, starih od 18 do 39 let, je dobilo nalogo, da napišejo esej. Nekateri so uporabljali ChatGPT, drugi klasično spletno iskanje brez podpore umetne inteligence, tretji pa ničesar. Le svojo pamet. Vsem so snemali delovanje možganov (EEG), pri čemer jih je zanimalo predvsem, kako različni deli možganov sodelujejo med seboj. Rezultati ne bi mogli biti bolj nedvoumni. Skupina, ki je pisala brez pomoči digitalnih orodij, je imela najmočnejšo in najbolj razširjeno povezljivost. Skupina, ki je uporabljala iskalnik, je bila na sredini, medtem ko je imela skupina, ki je uporabljala ChatGPT, najšibkejšo povezljivost delov možganov, povezanih s pozornostjo, načrtovanjem, spominom in obdelavo jezika. Njihovi eseji so bili tudi brez duše, slogovno manj raznoliki in z manjšim besednim zakladom. Mimogrede, to se sklada z mojim opažanjem o vse bolj podobnih in suhoparnih opisih v spletnih trgovinah ter drugih besedilih, ki jih »piše« umetna inteligenca. S tem njihova zgodba ni končana. Težje so si zapomnili »svoja« besedila in citirali stavke, ki so jih pravkar zapisali.
Skrbeti bi nas moralo, da podobne težave opažajo tudi na področjih, ki imajo mnogo večji vpliv od šolskih esejev. V raziskavi so analizirali delo izkušenih specialistov endoskopije v štirih medicinskih centrih na Poljskem. Po uvedbi orodij umetne inteligence za odkrivanje polipov na debelem črevesu je drastično padla stopnja odkrivanja pri posegih, kjer jih niso uporabili. Pri 1443 takšnih kolonoskopijah se je delež zmanjšal z 28,4 odstotka pred uvedbo umetne inteligence na 22,4 odstotka že po nekaj mesecih njene uporabe. To pomeni relativni padec za približno 20 odstotkov. Rezultat je zaskrbljujoč zaradi hitrega širjenja umetne inteligence v zdravstvu. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi ponudniki iz tega ali onega razloga onemogočili uporabo storitev.
Čas je, da »bukvalno« vzamemo pamet v roke, saj uporaba umetne inteligence pogosto vpliva tudi na slabšanje sposobnosti kritičnega pogleda na stvari. To seveda ne pomeni, da bi morali umetno inteligenco prepovedati ali celo izklopiti. Pustite, naj vas razbremeni preprostejših opravil. Kompleksnejše pa prepustite svojim možganom. Sicer se bomo morali sprijazniti s poneumljanjem, ki ni več le teoretično. Poleg pisanja na papir je tu še en zgovoren primer. Koliko od vas bi se še znalo orientirati v prostoru in priti na cilj brez telefona ter satelitske navigacije?
Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!
Brez komentarjev