Mantra, da je slovenska polnilna infrastruktura premalo razvita, je še vedno prisotna, vendar jo širijo pretežno tisti, ki se še vedno vozijo na fosilna goriva. Kdor je količkaj naokoli z električnim vozilom, lahko spremlja napredek v ponudbi polnilnih mest, ki je še posebej v zadnjem času precejšen. To je v veliki meri posledica razpisov države, ki so hkrati zaradi nedomišljenih zahtev tudi prinesli prevelik obseg polnilnic z izmeničnim tokom na nepravih lokacijah.
Kakšno leto, dve nazaj je res veljalo, da je ultra hitrih polnilnic dokaj malo in da jih predvsem ni zunaj avtocestnega križa, rast števila počasnih (z izmeničnim tokom) pa se je po dokaj hitri širitvi v začetku desetletja pretežno ustavila. Zdaj se situacija glede prvega naglo izboljšuje in tudi pri drugem opažamo znake novih aktivnosti, četudi je zelo opazno, da poudarek pri javnem polnjenju prehaja na hitre polnilnice. To ni presenetljivo, kajti ob tovrstnem polnjenju lahko voznik ali počaka pri avtomobilu tistih deset, dvajset minut, ali vmes na hitro nekam skoči, medtem ko je pustiti avto priključen več ur in ga potem tudi pravočasno umakniti, da skupaj s koncem polnjenja ne pričaka še kakšna kazen, večji logistični zalogaj.
Petrol je v zadnjem letu precej okrepil število ultra hitrih polnilnic ob avtocesti, predvsem na štajerskem, pomurskem in dolenjskem kraku. Nedavno so (končno!) zamenjali tudi zastarele 50 kW polnilnice na gorenjskem kraku (počivališči Voklo) ter na primorskem (počivališče Lom Zahod, ne pa tudi Vzhod). Zdaj sta v prvem primeru na vsaki strani na voljo 250 kW polnilnici s po dvema ročkama, v drugem pa 150 kW prav tako z dvema polnilnima mestoma. Tovrstna polnilnica (250 kW) je tudi na bencinskem servisu Lesce (pri domačinih znanem po imenu Teksas), ki ima v zaledju baterijski hranilnik, s katerim upravlja podjetje Ngen. Omenjena dodatna ponudba na Gorenjskem čez poletje nekoliko blaži zdaj že preobremenjeni Ionityjevi lokaciji na počivališčih Radovljica, kjer širi polnilna mesta ne zadoščajo več za ves tranzitni in domači promet na višku turistične sezone.
Nove ultra hitre dodajajo tudi v mestih, najnovejši denimo pred Odisejo in ob Kristalni palači v ljubljanskem BTC-ju, kjer so bili žal že na delu tudi tatovi bakra v kablih. Teslin polnilni park streljaj stran, pred bazenskim kompleksom Atlantis, je že nekaj časa postavljen, vendar še ne obratuje, in tudi na njem so žal kabli že odrezani. Po drugi strani je Eleport, ki naj s polnilnimi parki opremil vse lokacije nakupovalnih središčih Supernova, in to na Hrvaškem tudi postopoma udejanja, v Sloveniji povsem zastal. Pred lanskim poletjem je odprl lokacijo na Rudniku v Ljubljani, ki ob letu osorej še vedno ostaja edina.
Ne postavljajo pa novih polnilnic ali kar celotnih polnilnih parkov zgolj večji ponudniki, med katere poleg omenjenih lahko štejemo še Elektro Ljubljana (Gremo na elektriko), temveč tudi manj znana podjetja, ki so tu prepoznala svojo priložnost ali zaznala potrebo, ki jo poskušajo nasloviti. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je namreč lani objavilo razpis za »sofinanciranje naložb v postavitev javno dostopne polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil.« Različna podjetja, nekatera z več projekti, so v treh krogih razpisa pridobila za nekaj več kot devet milijonov evrov sredstev in učinki zdaj postajajo vidni. Tako je denimo podjetje Biomasa v Nazarjah postavilo javno dostopni polnilni park s kar 25 polnilnicami z izmeničnim tokom (22 kW) in tremi z enosmernim do moči 350 kW. Elektro Turnšek je nekoliko manjšega (šest polnilnih mest AC in dve DC) postavilo v Celju. Na več lokacijah, pretežno na Štajerskem, a tudi na Gorenjskem (za lastno omrežje in za trgovca Hofer oz. ponudnika polnjenja Allego), denimo na Jesenicah s slično konfiguracijo kot je tista v Celu, je bilo dejavno podjetje Enertec. Razen tistih pri Hoferju so polnilna mesta vključena v sistem (aplikacijo) Enertec Charge. Podjetje EV polnilnice je delalo na več lokacijah V Zasavju, na Kozjanskem, Termah Olimia in drugod, polnilnice so vključene v sistem Energy4Way. Isto podjetje je tudi opremilo nov stanovanjski blok s 16 polnilnicami pod nadstreški, ki sicer ne bodo javne, so pa prikaz, kako je treba načrtovati novo stanovanjske objekte. Vse omenjene in še nekatere druge javne lokacije pa tudi lahko olajšajo razmislek tistih, ki doma ne morejo polniti, bi pa izvedli prehod na električno vozilo.
Brez komentarjev