Lažni popusti, nakupovanje pod pritiskom, zavajajoče trditve, skriti podatki. Vse to in še druge sumljive prakse uporablja Shein, je ugotovila preiskava potrošniških organizacij in Evropske komisije, prepričan pa sem, da bi lahko podobno, čeravno morda ne tako eklatantno kršenje zakonodaje o varstvu potrošnikov (in še kakšne) našli tudi pri kakšnem drugem trgovcu.

Shein ima mesec dni časa za odgovor na ugotovitve. N sicer še dobil formalne obveznosti, naj uvede spremembe, ga je pa k temu pozval komisar za pravosodje Michael McGrath. »Vsa podjetja, ki prodajajo državljanom članic Evropske unije, morajo spoštovati tukajšnja pravila. Z ugotovitvami te preiskave in nadaljnjimi koraki dajemo signal, da bomo od spletnih trgovcev to zahtevali, ne glede na njihov sedež poslovanja. Čas je, da Shein izboljša svoje prakse ter začne spoštovati evropska pravila in načela varstva potrošnikov.«

Med spornimi načini, kako potencialnega kupca spremeniti v dejanskega, je preiskava našla najmanj naslednje. Pogosto je pri izdelkih zapisana višja »redna« cena od dejanske, da potem »nova« s popustom izpade bolj atraktivna oz. popust višji. To taktiko seveda srečujemo povsod, tudi v fizičnih trgovinah in je prepovedana, vendar jo mora kdo prijaviti in inšpektorji potem dokazati in oglobiti. Poleg tega je pri izdelkih s »posebnimi« cenami, pogosto ob začetku prodaje oz. še v času prednaročila, pogosto odštevalnik, koliko časa naj ti ta cena še veljala. To je praksa, ki potrošnika postavlja pod pritisk, saj se mora za nakup odločiti hitro, sicer te cene ne bo več deležen. Kar pa pogosto sploh ni res, kajti tudi časovni roki so izmišljeni in jih trgovci sproti oz. po potrebi prilagajajo.

Potem so tu še zavajajoči podatki o izdelkih, varljive oznake, trajnostne trditve, ki jih ni mogoče preveriti in pa skriti kontaktni podatki, tako da kupci težko najdejo naslov, kamor bi se sploh lahko pritožili, če je karkoli narobe, oz. kjer bi lahko kaj vprašali. Zagotovo bi lahko dodali še veliko neskladje s tem, kar prikazujejo risbe (»renderji«) izdelkov, in njihovim izgledom v resničnosti, čeprav v tem početju omenjena trgovina, ki je bolj specializirana za oblačila kot za tehnične izdelke, morda ni tako očitna kot katera druga.

Evropska komisija je še pozvala Shein, naj spremeni način prikazovanja opisov in ocen izdelkov, da ne bo zavajajoč. V tem trgovcu so se sicer na ugotovitve in pozive Evropske komisije odzvali s standardno trditvijo, da »so zavezani k ponujanju varne, zanesljive in prijetne nakupovalne izkušnje,« posamičnih navedb glede spornih praks pa niso komentirali.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Evropska komisija proti spornim taktikam kitajske spletne trgovine appeared first on Tehnozvezdje.

Gotovo vam preseda vsakokratno vpisovanje številke bančne kartice in drugih podatkov na njej, ko želite v kateri od spletnih trgovin kaj kupiti. Shranjevanje podatkov o kartici pri ponudniku (ali v brskalniku) in s tem samodejno izpolnjevanje plačilnih polj pa se vam morda ne zdi najbolj varna rešitev težav. Kar tudi dejansko ni, saj so se že in se še dogajajo vdori v baze podatkov, kjer so te informacije shranjene (verjetno sicer šifrirano, vendar se občasno hekerji dokopljejo do določenega spiska številk). Seveda obstajajo tudi drugi načini plačevanja v spletnih trgovinah, vendar zgolj nekaterih, in tudi tovrstnih storitev ne uporabljamo vsi, medtem ko vsaj eno kartico (četudi debetno, ki zdaj opravlja tudi vlogo kreditne, le da s takojšnjim, ne odloženim plačilom) skoraj zagotovo imamo.

Mastercard še ni natančno pojasnil, kako bo novi način plačevanja funkcioniral, vsekakor pa bodo tudi za kupce, ne samo za bančni sistem 16 do 19-mestne številke plačilnih kartic nadomestili t. i. varni žetoni. Ti se že zdaj generirajo, ko kupec vpiše omenjeno številko, in nenazadnje na terminalih POS, ter potujejo od točke nakupa po sistemu. Tako se ne prenaša resnična številka kartice in tudi če komu uspe prestreči žeton, si s tem podatkom ne more nič pomagati, ker ga nikjer več ne more uporabiti, pri novi transakciji bi moral generirati novega (iz številke kartice).  

Mastercard naj bi olajšal uvedbo sistema Click to Pay na spletna mesta trgovcev in tudi vpisovanje kartic v to digitalno denarnico. Podobno kot v Applovi, Googlovi, NLB Pay in drugih so v njej varno shranjene digitalizirane (in tokenizirane) kartice, in po kliku za plačilo s tem sistemom, nato kupec na telefonu z nekaj kliki potrdi nakup. Tudi klasičnih gesel in enkratnih kod v kratkih sporočilih naj ne bi bilo več, temveč jih bo v celoti zamenjalo biometrično preverjanje pristnosti na mobilnih napravah, povezanih v internet. Za spletno nakupovanje bo tako neizpodbitno treba imeti pametni telefon, stari načini z večjim tveganjem, da kdo prestreže geslo ali kodo in ponaredi transakcijo, se dokončno poslavljajo.

Še ena zanimiva in uporabna prednost žetonov pa je v tem, da čeprav so za enkratno uporabo, v bistvu niso, saj ne pretečejo, kot pretečejo kartice. Dokler se tako posamezni uporablja za isti namen, denimo za plačevanje mesečne naročnine na pretočno storitev, velja tudi takrat, ko vam banka že izda novo kartico. Tako je ni treba vpisovati na novo, pa tudi njenega žetona ne. To bo še dodatno izboljšava digitalnih plačil, ko bo novi sistem čez nekaj let uveljavljen.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Vpisovanja in s tem kraj podatkov o kreditnih karticah bo konec, vendar še ne takoj appeared first on Tehnozvezdje.

Evropska direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) določa, da od 3. maja 2022 spletnih nakupov brez močne avtentikacije ne bo več mogoče izvesti. »Zato je zelo pomembno, da si uporabniki na pametni telefon pravočasno naložijo ustrezno aplikacijo oziroma si zagotovijo rešitev, ki jo za potrjevanje spletnih plačil ponuja banka ali hranilnica,« so opozorili v Združenju bank Slovenije (ZBS). Pregled načinov pri posameznih bankah je v spodnji tabeli.

Večkrat smo že omenjali, da močna uporabniška zaščita (Strong Customer Authentication, SCA) pomeni avtentikacijo kupca z dvema od treh elementov, med katerimi kratkih sporočil ni več. Elementi so naslednji:

Nekaj, kar potrošnik je (biometrični podatki, denimo prstni odtis ali obraz).

Nekaj, kar potrošnik ve (geslo, koda pin, odgovor na varnostno vprašanje).

Nekaj, kar potrošnik ima (pametni telefon ali druga mobilna naprava).

Večina bank se je odločila za aplikacijo na telefonu, najsi bo to namenska aplikacija za potrjevanje, mobilna banka ali mobilna denarnica (slednja omogoča brezstično plačevanje s telefonom), kar pomeni kombinacijo stvari, ki jo potrošnik ima (telefon), in nečesa, kar je (odklepanje z biometričnimi lastnostmi), ali kar ve (odklepanje z geslom ali kodo). Ponekod je tudi možnost potrjevanja s čitalnikom kartic, priključenim na osebni računalnik.

Še vedno bodo obstajale izjeme, kot so plačila manjših vrednosti in ponavljajoče se transakcije. V prvem primeru lahko trgovec določi, do katerega zneska ni potrebna dodatna avtentikacija, nekako tako, kot v trgovini za določena brezstična plačila ni treba vpisati PIN-a v terminal POS. Drugo pa so seveda digitalne naročnine, kjer bi bilo povsem nepraktično vsakič znova od naročnika zahtevati potrditev plačila. »Če nekdo v procesu ne bo pravočasno zagotovil vseh ustreznih prilagoditev, plačila spletnega nakupa na spletnih mestih s plačilnimi karticami od 3. maja 2022 ne bo mogoče izvesti,« so še zapisali v ZBS.

Težava direktive pa je že od začetka v tem, da ne zapoveduje teh pravil za vse trgovce in izdajatelje kartic, temveč le za tiste s sedežem znotraj Evropske unije oz. Evropskega gospodarskega prostora (ta vključuje še Islandijo, Lihtenštajn in Norveško). Tako kitajskim in še mnogim drugim spletnih trgovinam, Paypalu in drugim ni treba upoštevati načela SCA. Glede na to, da EU načrtuje denimo Akt o digitalnih storitvah, ki bo reguliral ponudnike ne glede na državo, od koder izhajajo, bi tudi direktivo PSD2 po mojem mnenju morali dopolniti, da bi zahtevala močno avtentikacijo od vseh trgovcev in finančnih institucij.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Čez en teden konec sms-ov za potrjevanje spletnih nakupov appeared first on Tehnozvezdje.

Nakupovanje v spletnih trgovinah je priljubljeno, saj to počne natanko 75 odstotkov od več kot tisoč vprašanih v omenjeni raziskavi, od tega jih je 69 odstotkov tak nakup opravilo v zadnjem mesecu (v času spraševanja, ne gledano z današnje perspektive), četrtina tovrstnih potrošnikov na spletu kupuje pogosto, polovico pa občasno. Predlani in lani je osem odstotkov vprašanih zatrdilo, da nikoli ne kupujejo po spletu, letos je bilo takih še pet odstotkov. Malenkostno sta se povečala deleža tistih, ki so že pred epidemijo nakupovali v spletnih trgovinah in to zdaj počnejo še bolj pogosto, in takih, ki so s tem začeli zaradi zaprtja fizičnih trgovin, in zdaj nadaljujejo. Vedno je tako, da spremenjene razmere »prisilijo« ljudi k spremembam, in če so dovolj dolgotrajne, nova metoda pa dovolj udobna ali v določenih pogledih boljša od stare, vsaj nekateri nadaljujejo tudi takrat, ko se vse skupaj vrne v prejšnje stanje. Vendar jih vseeno ni malo, ki zelo radi obiskujejo fizične trgovine, če jih le lahko (in brez omejitev), ali pa kombinirajo nakupovanje v »pravih« in digitalnih trgovinah, kakor jim v posameznem primeru najbolj ustreza.

Povečal se je delež tistih, ki nakupujejo v slovenskih spletnih trgovinah, saj je narasel na 44 odstotkov, medtem ko je bil lani na 34 odstotkih in v letih 2018 in 2019 na 30 odstotkih. Raziskava omenja podpiranje lokalnih proizvodov, kar zagotovo je eden od razlogov, so pa najbrž še drugi, kajti domači trgovci so od začetka epidemije naprej posodobili svoje spletne trgovine, nekatere so na novo vstopili na to področje, oteženo naročanje iz Velike Britanije in Kitajske – pri ponudnikih, ki ne vračunajo že pri nakupu davka in morebitne carine – pa je tudi preusmerilo del kupcev drugam ali pa zmanjšalo obseg nakup iz določenih območij (in s tem lahko povečalo delež domačih).

Še naprej so na prvem mestu med izdelki oblačila, obutev in modni dodatki (pri 58 odstotkih vprašanih) in njihov delež raste (55 odstotkov lani 2020, 42 odstotkov l. 2019 in 41 odstotkov l. 2018). Po priljubljenosti sledijo elektronske naprave (40 odstotkov), ki so tradicionalno visoko, in gospodinjski aparati (38 odstotkov). Porast spletnih nakupov oblačil je glede na dogajanje med epidemijo neizbežen, vsaj za določene artikle se najbrž marsikdo ne bo več odpravljal v nakupovalna središča, še posebej, ker dobro in kakovostno izbiro večinoma ponujajo zgolj (naj)večja.

»Po drugi strani je zaznati upad nakupovanja kozmetike in parfumov (iz 26 odstotkov v 2020 na 23 odstotkov v 2021), letalskih kart (iz 25 odstotkov v 2020 na 16 odstotkov v 2021), vstopnic za obisk gledališča ter kina (iz 23 odstotkov v 2020 na 16 odstotkov v 2021),« še navaja raziskava. Tudi vse to je povsem logično, kajti v času, ko je manj dogodkov in prireditev, ko se manj družimo, ko so potovanja otežena ter kinodvorane in gledališča odprta le v določenih obdobjih in z omejitvami, je pač manjša potreba po nakupih parfumov, kart in ostalega naštetega.  

Plačevanje z mobilnim telefonom po podatkih raziskave Masterindex pri Slovencih pridobiva na priljubljenosti. Polovica anketiranih je potrdila, da je vsaj enkrat že plačala s telefonom, lani je bilo takih 39 odstotkov. Tu je govora o vseh nakupih in vsakršnih mobilnih denarnicah (Apple Pay, mBills, NLB Pay, …) ter mobilnih bankah. Sicer pa je pri spletnem nakupovanju na prvem mestu plačevanje z debetno kartico, tudi lastnikov tovrstne plačilne metode je za pet odstotnih točk več kot lani (82 odstotkov), kar zlahka pojasnimo s tem, da so banke začele množično zamenjevati stare debetne kartice, primerne bolj ali manj zgolj za fizične nakupe, z novimi, ki ponujajo funkcionalnosti kartic z odloženim plačilom (»kreditnih«) in so tako uporabne za spletne nakupe.

Pogosto uporabljane plačilne metode so še gotovina (32 odstotkov), Paypal (29 odstotkov) in spletna oz. mobilna banka (25 odstotkov). »Vse manj priljubljena metoda plačila ostaja gotovina,« ugotavlja povzetek raziskave. Njen delež je namreč padel z lanskih 39 odstotkov in predlanskih 44 odstotkov. Toda lahko bi rekli tudi drugače – Gotovini priljubljenost počasi pada, vendar ostaja ena najbolj pogostih oblik plačevanja.  

Med načini potrjevanja spletnih plačil bi večina Slovencev glede na raziskavo najraje uporabljala skeniranje prstnega odtisa (24 odstotkov) in kodo PIN (18 odstotkov). Slednja v resničnem življenju izgublja na pomembnosti, še vedno je precej potrjevanja z sms-i, približno toliko tudi z mobilno banko (21 odstotkov). Verjetno bi sms-i in PIN šli še bolj v zaton, če bi vsi ponudniki striktno upoštevali od letos veljavno uredbo, ki zapoveduje dva od treh varnostnih elementov, med katerimi pa kratkih sporočil ni. Določene banke tudi ne ponujajo drugih metod kot potrjevanje v aplikaciji (mobilni banki oz. mobilni denarnici) na telefonu, zato bo ta metoda le še pridobivala odstotke v prihodnjih raziskavah.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Trende pri spletnih nakupih diktirajo zdravstvene razmere, zakonodajalci, banke in ponudniki storitev appeared first on Tehnozvezdje.

Jasno je, zakaj se generaciji, ki je odraščala v digitalnem svetu, in morda še komu zdi samoumevno, da bi glasove oddajali s svojega telefona ali morda računalnika. Ironično je sicer, da za to najmočneje navijajo tisti, ki na volišča običajno ne hodijo, a prav v povečanju volilne udeležbe je pogost argument zagovornikov e-volitev. V to se ne bom spuščal, domnevam sicer in tudi izkušnje po svetu kažejo, da silnih skokov v odstotkih dejanskih volivcev zaradi glasovanja od doma ni, toda možnost za kaj takega bi vsekakor obstajala. Pomembneje se mi zdi (še enkrat!) povedati, zakaj si sam e-volitev ne želim. Nikakor ne zato, ker se mi ne bi zdelo fino poklikati vsega skupaj, čeravno nimam težav s tem, da se odpravim na volišče, ki je včasih 200 m, včasih pa slab km stran. Nočem jih zato, ker me skrbi skoraj vse v povezavi z njimi. Sploh v jedru »storitve« in zaupanju vanjo, še preden se sploh pogovarjamo o ciljanih »virusih«, poskusih prevzemanja nadzora nad sistemom in drugih metodah spletnih kriminalcev.

Največja napaka je primerjanje e-volitev s spletnim in mobilnim bančništvom, spletnim nakupovanjem in podobnimi storitvami. Češ, če lahko to počnemo z domačega kavča in na telefonu, zakaj ne bi še volili. Iz povsem preprostega razloga, ker mora biti glas na volitvah anonimen, hkrati pa je treba zagotovo vedeti, da ga je točno določeni posameznik oddal in da ga nihče ni spreminjal.

Pri bančništvu so vse transakcije vidne in povezane z določenim komitentom. Ko kakšen znesek kam izgine, vemo, komu je izginil, četudi ni jasno, kam. Večinoma se zadeve da rekonstruirati in povrniti škodo. Podobno pri spletnih nakupih in s tem povezanih zlorabah. Škoda je poleg tega samo materialna in ne predstavlja nobene katastrofe.

Pri volitvah je »transakcijo« nujno treba ločiti od volivca. Ko slednji odda glas, ne sme več nihče v digitalnem sistemu vedeti, kakšen je. Hkrati pa mora biti glas prištet – tak, kot je bil oddan – in jasno mora biti, da ga je prav ta volivec oddal. Od anonimizacije naprej se ne da več ničesar sestaviti nazaj. Na volišču se podpišem v evidenco glasujočih in če se število podpisov v njej ujema s številom glasovnic, je običajno vse v redu. Komisije na voliščih so sestavljene tako, da njihovi člani drug drugemu in komur koli bi želel kaj manipulirati gledajo pod prste, zato je skoraj nemogoče karkoli zamenjati. Od trenutka, ko bi oddal digitalni glas, pa zelo težko še kdor koli z gotovostjo trdi, da je prišel v »skrinjico« in to v enaki obliki. Če bi obstajala možnost za tako preverbo, potem se izgubi anonimnost glasu in pade osnovna premisa volitev. Zgolj enako število glasov in glasujočih še zdaleč ni dovolj, vmesno preverjanje, da se z glasom nič ne zgodi, pa je bistveno bolj zapleteno kot v fizičnem svetu.

In zamislimo si še situacijo, da ravno med glasovanjem »pade« internet, zmanjka elektrike oz. baterije ali se pokvari naprava. Kako zanesljivo vedeti, ali je glas »šel skozi« ali ni? Se da postopek ponoviti? In če ga sistem ne pusti, ali je bil volivec morda prikrajšan za svojo pravico? Pri spletni trgovini, kjer ni nikakršne anonimizacije, takih zagat ni.

V nadaljevanju pridemo še do možnosti vdorov, »ribarjenja« in drugih poskusov manipulacije. Zagotovo bi se posamezne skupine, mogoče celo države prek določenih aktivistov iz temnega interneta, zelo angažirale za prikrajanje izidov po svoji meri. In, nenazadnje, kako smo lahko prepričani, da ne bo s telefonom ali za računalnikom volil nekdo povsem drug. Tudi na volišču bi se lahko izdajal za nekoga drugega, a je možnost, da bi v lokalnem okolju komisija odkrila nakano precejšnja. Večinoma kar preverjajo osebne dokumente ali vabila na volitve, razen če ljudi res poznajo. Pri telefonih so resda posredi biometrične zaščite in kode PIN ter pri računalnikih predvidoma kvalificirana digitalna potrdila, toda vemo, kako ravnamo z gesli in kakšne so možnosti t. i. socialnega inženiringa. Še posebej pri starejših ali digitalno manj pismenih. In, kot je pred leti opozoril vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič, kaj bi se zgodilo, če bi se po izvedenih e-volitvah našla aktivistična skupina, ki bi trdila, da je spremenila toliko in toliko glasov. Kako bi dokazali, da to ne drži? Mogoče pa tudi nasprotno – kako bi politični stranki, ki se ne bi sprijaznila s svojim rezultatom, zagotovili, da ta ni posledica kakšne digitalne mahinacije? V zadnjem času jih ni malo, ki že vnaprej sejejo dvome o poštenosti volitev, tudi pri klasični izvedbi.

In še nekaj. E-volitve predpostavljajo tudi popolno, rahlo nepotrebno in zagotovo ne ravno poceni digitalizacijo vseh volišč, vključno z zanesljivo povezljivostjo. Treba bi bilo namreč v realnem času osveževati bazo, kdo je že volil. Posamezniku bi se zdelo fino, če bi lahko to storil dvakrat, tako digitalno kot s papirnato glasovnico, a s 104-imi odstotki glasov zmagujejo le kandidati v nedemokratičnih državah.

Ne dvomim, da je vse ali pa vsaj večina tega, kar sem naštel, rešljivo. Nisem pa prepričan, da je smiselno. Poleg zagotovo visokih stroškov težavne izvedbe koristi po moji oceni nikakor ne odtehtajo potencialnih nevarnosti.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Ne začenjajte spet z e-volitvami! appeared first on Tehnozvezdje.

Debit Mastercard sem označil za hibridno kartico, ker združuje lastnosti klasičnega Mastercarda in dozdajšnjega Maestra. Poleg plačevanja na plačilnih mestih z neposredno bremenitvijo računa namreč omogoča spletne nakupe in nasploh plačevanje v digitalne svetu. Do določene mere se je to dalo početi tudi z Maestrom, a kartica v osnovi ni bila zasnovana za tovrstna plačila, zato je bilo v praksi večinoma treba imeti še »kreditno« kartico. Z debetno Mastercard pa je to združeno v eni kartici. Doslej so jo že uvedli banke in ponudniki Addiko Bank, BKS, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Lon, mBills, Primorska Hranilnica, Sberbank, Unicredit in Valú, kmalu pa jo bodo začeli dobivati tudi komitenti NLB.

V osnovi poznamo tri vrste bančnih kartic. Prve so debetne oz. kartice osebnega ali poslovnega računa, pri katerih znesek plačamo takoj (»direktna bremenitev«). Tako kartico ima praktično vsak komitent katere koli banke, saj brez nje ne more brezgotovinsko plačevati ali dvigovati gotovine na bankomatu. Druge so kartice z odloženim plačilom, kjer celoten znesek nakupov skozi mesec poravnamo enkrat mesečno, običajno prek trajnega naloga. Tem karticam pogovorno rečemo kreditne in so med komitenti bank manj pogoste, saj je treba za njihovo pridobitev izpolnjevati določene pogoje, povezane z zaposlitvijo, mesečnimi prihodki in podobnim. Poleg tega je lahko mesečni limit dokaj nizek, kar zmanjšuje uporabnost. Še tretje in najmanj pogoste so posojilne kartice, kjer nakupe postopno odplačujemo skozi več mesecev.

Doslej so bile kreditne tiste, ki smo jih uporabljali za spletne nakupe, za plačila v tržnicah na mobilnih napravah (App Store, Trgovina Play, …), za digitalne naročnine in kar je še digitalnih dobrin. Z debetno Mastercard se to spreminja, saj je ta v praksi pretežno enaka kot Mastercard z odloženim plačilom. Slednja sicer še ohranja nekatere edistvene ugodnosti, denimo zavarovanja, vendar ničesar takega, kar bi imelo vpliv na uporabo v digitalnem okolju.

Sam debetno kartico Mastercard uporabljam že lep čas pri banki N26 in malce krajše obdobje pri ponudniku mBills – za uporabo s plačilnim sistemom Garmin Pay –, zagotovo pa bom naročil tudi novo kartico pri NLB. Na ta način lahko plačujem vse na spletu in v tržnicah na pametnih telefonih, na kakšne ovire še nisem naletel. Na začetku so bile določene težave v fizičnih trgovinah, ker so jo predvsem nekateri avstrijski trgovci obravnavali kot »kreditno«, niso vedeli, da plačilo dobijo takoj. V Mastercardu so se tega nesporazuma zavedali, aktivno izobraževali trgovce in zadevo uredili. Sicer pa kartice Mastercard globalno sprejema kar 50 milijonov plačilnih mest, z Maestrom je (bilo) mogoče plačevati na 15 milijonih plačilnih mest.

Debetna kartica Mastercad povsem enako kot Maestro omogoča plačevanje v trgovinah, na avtomatih in drugod. Najsi bo z vtikanjem in vpisovanjem PIN-a ali brezstično, kjer koda do 25 evrov ni potrebna oz. jo sistem zahteva na vsakih sedem nakupov, če vmes ni nobenega z višjim zneskom. Prav tako jo je mogoče digitalizirati v mobilno denarnico, pri bankah, ki to omogočajo, in plačevati s telefonom ali z uro.

Prav vnos kartice v mobilno denarnico, kot je denimo NLB Pay, in pa nova pravila za potrjevanje spletnih nakupov sta tista elementa, zaradi katerih so varni tudi spletni nakupi z debetno kartico. Prej je namreč obstaja možnost za zlorabe, zdaj je precej minimizirana. Uporabnik lahko že v osnovi v aplikaciji določi, za katere namene je kartica aktivna in za katere ne (dvigovanje gotovino na bankomatu, spletni nakupi, plačevanje v tujini), predvsem pa jo lahko takoj blokira, če jo izgubi. In potem tudi odblokira, v kolikor jo morda najde oz. mu jo kdo vrne, še preden se odloči za njen preklic in naročilo nove. Potrjevanje z dvema od treh varnostnih vidikov – kar sem, kar vem in kar imam –, v praksi večinoma s potrjevanjem v aplikaciji na telefonu, pa zelo otežuje spletno nakupovanje nekomu, ki bi našel ali ukradel kartico, in poskušal »zastonj« priti do določenih dobrin. Lahko bi to počel pri ponudnikih zunaj EU, toda možnosti so vendarle dokaj omejene. Seveda pa velja t. i. ničelna odgovornost, kar pomeni, da bo banka povrnila morebitno škodo, ob predpostavki, da uporabnik ni počel ničesar sumljivega in je odgovorno ravnal s svojo kartico.

Po eni strani je kreditna kartica za koga, še posebej so v tem znani ameriški uporabniki, fina zaradi plačila z zamudo. Morda v tistem trenutku, ko želijo nekaj kupiti, nimajo dovolj denarja na računu. Kot rečeno pa banke večinoma niso (bile) najbolj velikodušne pri izdajanju tovrstne plastike, saj si niso želele nakopati težav pri izterjavah. Po drugi strani je neposreden pregled nad izdatki, ki ga s seboj prinaša debetna kartica, tudi določena prednost. Uporabnik takoj in v vsakem trenutku vidi, kakšno je stanje na njegovem bančnem računu. Večina aplikacij pa tudi omogoča postavljanje določenih limitov, sortiranje nakupov po kategorijah in še kaj za boljši pregled in nadzor nad porabo.

Fotografije: Mastercard

The post Debetna kartica Mastercard v eni združuje najboljše lastnosti dveh appeared first on Tehnozvezdje.

Big Bang je nedavno prenovil svojo paradno trgovino v ljubljanskem BTC-ju. Za posodobljeni Big Bang Mega so namenili med milijonom in pol ter dvema milijona evrov. Trgovina sicer ni večja, celo nekoliko manjša je, ker se na »drugi strani«, kamor se je prej prišlo čez nadhod, zdaj uredili t. i. outlet. So pa v nekoliko spremenili razporeditev, vse skupaj posodobili in povečali nabor izdelkov. Med modernizacijo sodijo ideje, kot je plačilo s telefonom in »razmagnetenje« kupljenih izdelkov prek NFC-ja, tako da jih bo lahko kupec odnesel iz trgovine kar brez ustavljanja na blagajni. Tudi sicer so postopke pohitrili in se v veliki meri znebili papirja, in nasploh digitalizirali mnoge procese, uvedli video svetovanje ter hitro dostavo po Ljubljani.

Širitve prodajnega portfelja ni težko zaznati. Več je električnih skirojev in koles, tu so supi in druga oprema za aktivnosti v naravi, električno orodje in še nekateri pripomočki, ki smo jih doslej iskali kje drugje. Podobno pot je ubral telekomunikacijski operater A1, saj tudi v dveh njegovih fizičnih trgovinah (v BTC-ju in v Kopru) ter v spletni Nakupovalnici najdemo visokotlačne čistilnike, žare, hladilnike in druge naprave, ki jih tam še nedolgo tega ne bi pričakovali. Toda spletna prodaja je v vzponu, pa tudi pri fizični očitno zija nekaj lukenj, ker se morda določeni trgovci niso uspeli dovolj hitro prilagoditi in posodobiti. Ponudniki, kot je A1, tudi izkoriščajo dejstvo, da so na prominentnih lokacijah, da imajo konstanten obisk in da je za marsikoga najlažje plačevati obroke prek položnice za operaterske storitve.

Pojav novih spletnih trgovin, kot sta Nakupovalnica in Telekomov Piazz, pa tudi Shoppster (ki je preimenovan in okrepljen Ideo) in še katera, nakazuje, da se potrošnja tudi v Sloveniji končno seli na splet. Izvršni direktor Big Bang Uroš Mesojedec napoveduje, da bo pri njih l. 2025 obseg spletne prodaje na 30 odstotkih, medtem ko je ob odprtih fizičnih trgovinah zdaj nekje med 15 in 20 odstotki. Po njegovih besedah v času zaprtja trgovin nakupi po spletu niso povsem nadomestili izpada, vseeno pa jih je bilo 2,5-krat več kot v »običajnih« časih. Ko se trgovine znova odpro, se kupci vrnejo vanje, a vseeno kupovanje po spletu ne bo več eksotika. Očitno je tudi dovolj prostora tako za nove kot za stare, sploh glede na trenutne deleže, ki pa zdaj prvič tudi v Sloveniji občutno rastejo.

The post Kupujemo kot nori, trgovcem in operaterjem, ki so se znali prilagoditi, se smeji appeared first on Tehnozvezdje.

Za tiste, ki ste zgrešili lanske članke o tem in morda letos še niste kupovali na spletu ali pa malce začudeno pogledali, ko ste to počeli prvič v 2021, ponovimo še enkrat, kaj zahteva evropska direktiva o plačilnih storitvah (PSD2). Ena od novosti v njej je močna uporabniška zaščita (Strong Customer Authentication, SCA) in ta predpostavlja avtentikacijo kupca z dvema od treh elementov. Ti elementi pa so:

• Nekaj, kar potrošnik je (biometrični podatki, denimo prstni odtis ali obraz)

• Nekaj, kar potrošnik ve (geslo, koda pin, odgovor na varnostno vprašanje)

• Nekaj, kar potrošnik ima (pametni telefon ali druga mobilna naprava)

Več o osnovah in vseh pomembnih podrobnostih novega načina potrjevanja spletnih nakupov si lahko prebereš v članku Za spletno nakupovanje potrebujete pametni telefon na spletnem portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.

Poglejmo postopek skozi aplikacijo NLB Pay (na Androidu ali iOS-u), ki je pri največji slovenski banki tista za potrjevanje nakupov. Ko kupec pride do konca postopka v spletni trgovini in klikne kupi, se nakup še ne zaključi, ampak se prikaže stran z obvestilom, da je treba zadevo potrditi oz. avtorizirati. Na telefon pride (potisno) obvestilo, ki pozove k odprtju aplikacije. Telefon je že tisti element »Nekaj, kar potrošnik ima.« Sledi najprej odklepanje telefona in potem še aplikacije. Oboje je lahko zaščiteno biometrično (kar uporabnik je) ali s PIN-om oz. geslom (kar uporabnik ve). Ko vstopi v aplikacijo, ga tam pričaka nekaj informacij. Najprej odštevalnik, kajti za potrditev nakupa je pet minut časa, sicer propade. Nato datum in čas, ko je bil nakup sprožen. Če takrat lastnik telefona ničesar ne kupuje, že lahko ve, da gre za poskus zlorabe njegove kreditne kartice in lahko klikne zavrni ter potem ukrepa naprej. Če je v resnici kupec, potem gremo naprej. Naslednja postavka je ime trgovca in pod njim v okvirčku znesek nakup. Če se vse to ujema, smo že skoraj na koncu. Prikazane so še zadnje štiri številke plačilne kartice in ko je kupec prepričan, da je vse tako, kot mora biti, pritisne na Potrdi, in s tem je postopek končan. Pride le še obvestilo o uspešnem plačilu.

Ideja metode SCA je v tem, da bi bilo manj zlorab plačilnih kartic. Če mora lastnik kartice potrditi nakup, jo morebitni tatovi (kartice ali pa samo njenih številk) težje izkoristijo za svoje nakupe. Zato je seveda pomembno, da res vsi trgovci (in banke) to vpeljejo. Po novem letu sem še opravil kakšen nakup brez dodatne opisane metode, a jih ni bilo veliko. Poleg tega pravila ne veljajo za trgovce s sedežem zunaj EU. Vsaj pri tistih, ki jih pravila obvezujejo in jih morda še ne spoštujejo, ne bi bilo nič narobe, če se jih kupci izogibajo, dokler zadeve ne uredijo. Vse dotlej so potencialna točka, kjer lahko nepridipravi vnovčijo tuje kartice.

Zanimivo je tudi, da pri nekaterih plačilnih storitvah še naprej ostaja v veljavi stari. Plačevanje s pomočjo Paypala je tak primer, saj še vedno zahteva prepis gesla iz sms-a, pa bi seveda lahko uredili potrjevanje z aplikacijo. Vendar jim, ker so ameriški ponudnik, ni treba. Včasih si želim, da bi šla EU malo dlje v svojih zahtevah. Naj vsi, ki želijo ponujati storitve tu, upoštevajo enaka pravila.

Pri kar nekaj bankah sploh ni več na voljo alternativne metode, samo še ta z aplikacijo na pametnem telefonu. Kar je mogoče za koga zoprno, ker ali nima ustrezne naprave ali pa ne (bi) uporablja(l) aplikacije. Toda, smo v letu 2021, in verjetno se bodo morali tudi zadnji tehnoamiši sprijazniti, da je pametni telefon danes nepogrešljivo orodje. Starejšim pa zagotovo lahko pri nakupih pomagajo otroci in vnuki.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Ignoriraj spletne trgovine, ki še niso uvedle novega načina potrjevanja nakupov appeared first on Tehnozvezdje.

Na spletu po podatkih najnovejše raziskave Masterindex, ki jo periodično izvaja podjetje Mastercard, nakupuje več kot tri četrtine Slovencev (natančna številka je 76 odstotkov). Pred petimi leti jih je bilo 64 odstotkov, lani 70 odstotkov, torej je pandemijsko leto dalo še nekaj dodatne spodbude (in nujnosti). Ob tem dve tretjini potrošnikov po spletu nakupuje enako pogosto, 23 odstotkov pa pogosteje kot pred letošnjimi okoliščinami. Zagotovo lahko rečemo, da je bila spodbuda na drugi strani še večja. Marsikateri trgovec je v 2020 opravil več kot prej v petih ali celo desetih letih. Če je želel prodajati, je moral zagotoviti sodobno spletno trgovino, vključno z vsemi zaščitami, ustreznimi kapacitetami, prijaznim uporabniškim vmesnikom in dodatnimi prijemi (kot so video, prilagajanje ponudb posamezniku, klepetalni »boti«), ter seveda poskrbeti, da so večje količine blaga od prejšnjih najprej bile na zalogi in nato pravočasno prišle do kupcev. Ob mnogih negativnih plateh tega leta, je enormno izboljšanje na področju spletnega nakupovanja zagotovo ena od pozitivnih. V navezi z dejstvom, da je internet zdržal brez večjih pretresov in da je bilo veliko naročnikov deležnih višjih hitrosti ob enakem mesečnem znesku.

Še vedno so med artikli v ospredju elektronske naprave, po spletu jih je kupovalo 54 odstotkov kupcev, in gospodinjski aparati (47 odstotkov). Toda na vrh so se zavihteli oblačila, obutev in modni dodatki (55 odstotkov), kar ni presenetljivo, glede na to, da do njih ni bilo mogoče v klasičnih trgovinah. Pogosteje kot prejšnja leta smo kupovali še medicinske pripomočke in prehranska dopolnila, pripomočke za šport in prosti čas ter avtomobilske izdelke, med najmanj pogostimi izdeki, kupljenimi po spletu, pa so glede na Masterindex cvetje in darila (13 odstotkov), prehranski izdelki lokalnih ponudnikov (7 odstotkov) – tu verjetno še vedno največ odnese prodaja od vrat do vrat – ter investicijske storitve.

Če se je glede samih spletnih trgovin, njihove podobe in zmožnosti obdelati veliko večji obseg naročil marsikaj izboljšalo, pa je še vedno malo preveč odlašanja z implementacijo zahtev direktive PSD2. Med temi je močna uporabniška zaščita (SCA), o kateri sem že pisal. Prinaša potrjevanje kartičnih plačil z dvema od treh elementov, večina izdajateljev kartic se bo odločila za potrditev v mobilni aplikaciji (denarnici). Vanjo je seveda treba vstopiti z geslom (PIN-om) ali z biometričnim odklepanjem. To je del sistema 3DS (Three Domain System). Za standard skrbi organizacija EMV, kartični ponudniki pa skupaj z bankami izgradijo zaledni sistem. Njegova naloga je »prepoznati« posamezno transakcijo. Na podoben način, kot so v svetu fizičnih kartičnih plačil terminali POS »uparjeni« z ustrezno finančno institucijo in se v sistem ne more priklopiti prevarant, ki bi zaračunaval lažna plačila. Nekatere spletne transkacije ne bodo zahtevale dodatnega potrjevanja, med temi so denimo nakupi z nizkimi zneski, naročnine in izjeme, ki jih bo uporabnik sam dodal.

Časa je še kakšen dan, toda trenutno še ne omogočajo vse moje banke te funkcionalnosti. Niso še namreč posodobile svojih aplikacij, pa verjetno tudi še ne česa v zaledju, da bi sistem deloval, kot je zamišljen. Prepričan sem, da bo večina ujela rok, vseeno pa je zanimivo, da tudi take institucije (zapovedane!) novosti uvajajo zadnji trenutek ali prosijo za podaljšanje rokov. Kajti zadeva bi morala zaživeti že septembra lani.

Velika pridobitev tega potrjevanja utegne biti v preprečevanju prevar s kreditnimi karticami. Doslej je namreč goljufom, ki so se nekako dokopali do številk kartic, ali s prevarami (t. i. ribarjenjem) ali s spletnimi vdori, pogosto uspelo »avtorizirati« transakcije in tako posameznikom do limita izprazniti kartico. Problem je bil v tem, da so na lažni spletni strani prepričali nevednega uporabnika, naj vnese kodo, ki jo je dobil v sms-u, ta pa je potrdila »nakup« s kartico. Tako ni pomagalo, če je sistem 3DS prepoznal transakcijo za sumljivo in zahteval dvostopenjsko potrjevanje. Po novem bo uporabnik v takem primeru dobil obvestilo na telefon in v mobilni denarnici videl točne podatke, kakšen naj bi bil znesek transakcije in komu naj bi ta znesek plačal. Tako bo veliko večja verjetno, da uporabnik kraje denarja ne potrdil. Pri čemer je sicer treba poudariti, da Mastercard in verjetno tudi drugi ponudniki imetnikom kartic zagotavljajo t. i. nično odgovornost za vse nakupe, ki jih niso avtorizirali. Denar torej dobijo nazaj, edino trajati utegne nekaj časa. Tisti, ki ne uporabljajo mobilne denarnice, bodo morda nekoliko na slabšem glede obrambe pred goljufijami, a v nekaterih primerih banke sploh ne bodo dovoljevale nakupov brez potrjevanja v aplikaciji. Ob večjih zlorabah sicer sistemske rešitve, kot je Mastercardov Safety Net, zaustavijo kartično plačevanje.

Kakšno pa je sploh najbolj pogosto plačevanje pri spletnih nakupih? Še ne tako dolgo nazaj so Slovenci zalo radi plačevali »po povzetju«, torej z gotovino ob prejemu pošiljke. Po zadnjih podatkih Masterindexa je delež tovrstnih potrošnikov padel s 44 na 39 odstotkov, a je tako še vedno (pre)visok. S kartico jih plačuje 60 odstotkov, lani jih je 54 odstotkov, torej se tu delež podobno zvišal kot pri gotovini znižal. Približno četrtina jih uporablja spletno ali mobilno banko, šest odstotkov pa mobilno plačevanje s pomočjo mobilnih aplikacij ali mobilnih denarnic. Mobilno plačevanje v fizičnem svetu še ni doseglo preboja, saj več kot  dve tretjini Slovencev (67 odstotkov) nikoli doslej ni plačalo z mobilnim telefonom. Med tistimi, ki plačujejo s telefonom, jih 12 odstotkov uporablja sisteme, kot je Apple Pay, prav toliko druge plačilne metode, denimo mBills), 9 odstotkov pa jih uporablja bančno mobilno denarnico (NLB Pay in podobne). Prav banke so glede nizke »penetracije« svojih tovrstnih rešitev nekoliko razočarane, saj po začetnem bumu ni več prave rasti, medtem pa je po drugi strani brezstično plačevanje s karticami že nekaj časa močno prevladujoč način.

Globalno obseg mobilni transakcij hitro raste. Prihodnje leto naj bi skupna vrednost plačil z mobilnimi denarnicami presegla dve bilijardi evrov, že letošnja ocena je približno 1,65 bilijarde, kar je za dve tretjini več kot lani. Še leta 2017 je bilo uporabnikov mobilnih denarnic po svetu zgolj slabih 300 milijonov, letos jih je že 1,3 milijarde, prihodnje leto jih bo milijardo in pol, do konca leta 2024 pa blizu dveh milijard. Največjo bazo seveda predstavlja Kitajska, kjer uporabniki ustvarijo skoraj 60 odstotkov vseh transakcij z mobilnimi telefoni na terminalih POS. Sledijo ZDA in potem ostale države, ki so glede tega bistveno manj »razvite«. Glede na trende drugod pa bi se morda tudi v Sloveniji lahko začelo kaj premikati.  

Fotografiji: Mastercard

The post Spletni nakupi so v porastu in postajajo varnejši appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej samo za osvežitev spomina. Po novem bo treba spletni nakup potrditi z dvema od treh elementov avtentikacije (kar veš, kar imaš in kar si). Verjetno se bo večina bank odločila za metodo s potrjevanjem v aplikaciji (mobilni banki), v katero je treba vstopiti s številko PIN ali biometričnim preverjanjem. Kar pomeni, da na napravi, ki jo imaš, vpišeš podatek, ki ga veš, ali uporabiš svojo fizično lastnost (kar si). Za tovrsten način potrjevanja nakupov morata svoje zaledne sisteme nadgraditi tako spletni trgovec kot banka, ki je izdajateljica plačilne kartice (denimo Mastercarda). Za določene druge načine plačila, denimo nakazilo s pomočjo spletne ali mobilne banke, se nič ne spreminja. Nova ureditev želi v prvi vrsti preprečiti zlorabe kartic in spletnih storitev. Vprašal sem nekaj bank in trgovcev, kako je s tem.

Potrditev nakupa v aplikaciji sta zagotovo uvedli banki NLB in Intesa Sanpaolo, ki sta že pred tem med prvimi ponudili možnost plačevanja s telefonom namesto s fizičnimi karticami. Tako je tudi avtentikacija spletnih naročil v isti aplikaciji – mobilni denarnici. A niti ni pomembno, v kateri bi bila, kajti sistem takrat samodejno sproži zahtevo za potrditev, tako da se uporabniku prikaže obvestilo in s klikom nanj se začne odpirati prava aplikacija. SKB namerava močno uporabniško zaščito uvesti decembra ali najkasneje s prvim januarjem 2021. Za njihove komitente bo zadeva pričakovano delovala s pomočjo aplikacije Moj@SKB, ki bo ob zaključevanju nakupa dala potisno obvestilo in potrošnik bo moral reagirati, če bo želel potrditi plačilo. V Addiko banki so podobno odgovorili, da bodo SCA za spletna plačila implementirali do konca leta. V Novi KBM pa nameravajo v teh dneh komitentom ponuditi mobilno denarnico mdenarnic@, znotraj katere bo od začetka decembra tudi metoda SCA.

Nič ne pomaga pripravljenost banke, če sistema 3D Secure, znotraj katerega se sproži preverjanje identitete kupca, ne podpira tudi trgovec. Glavnina večjih je na novost menda pripravljena oz. se pri njih že sproži način z močno uporabniško zaščito, če je kupec komitent ustrezne banke. Pri strankah ostalih bank je še v uporabi prejšnji način, ki je običajno predvideval vpis enkratnega gesla, prispelega v sms-u. »3D Secure 2.0 v primerjavi s prvo generacijo omogoča lažjo in bolj učinkovito identifikacijo, za uporabnike pa je hitrejši in enostavnejši,« je prepričan izvršni direktor za IT in podporo poslovanju v  Big bangu Robert Sraka. Verjetno so manj pripravljeni manjši trgovci, razen če denimo prodajajo v sklopu sveže Telekomove platforme PIAZZ, kjer po zagotovilih operaterja močna uporabniška zaščita že deluje.

Banke so se po lastnih besedah večinoma že lotile obveščanja o spremembi, verjeto pa bodo še več tovrstnih sms-ov, obvestil v spletni in mobilni banki pa morda še kakšne drugačne pošte komitenti dobili do konca leta. Navsezadnje niti ni smiselno razglašati novosti, če še ni vpeljana. Večina ponudnikov ne pričakuje večjih težav, sploh ne pri tistih potrošnikih, ki so navajeni spletnega kupovanja. V Big bangu so opazili nekaj več neuspešnih transakcij, »ker kupci niso uspešno zaključili avtentikacije 3D secure.« Po njihovem mnenju so težave imeli predvsem kupci, ki so zaradi zaprtih fizičnih trgovin sploh prvič začeli naročali blago po elektronski poti. V NLB pravijo, da odzivov na SCA še ni veliko, saj je storitev šele dobro zaživela. »So pa prvi pozitivni, kar nas še posebej veseli.« In dodali, da približno 15 odstotkov komitentov že uporablja novi način.

Brez pametnega telefona bo morda šlo, morda pa tudi ne

Dokaj zanimivi so pogledi bank na implementacijo metod za tiste uporabnike, ki nimajo pametnega telefona. Intesa Sanpaolo namerava to rešiti s čitalnikom kartic, ki ga bo moral imeti komitent priklopljenega na računalnik. Addiko banka bo ponudila kombinacijo prijave na namenski spletni strani in enkratne kode v sms-u. NLB napoveduje vpeljavo rešitve za tiste brez NLB Pay s 1. januarjem 2021, a ne pove, kakšne. Naj bi se pa uporabnik lahko sam odločil, katero metodo bo izbral. V NKBM niso izrecno povedali, kaj nameravajo uvesti kot nadomestno metodo. Glede na odgovor, da »večina strank, ki opravlja nakupe prek spleta, tudi sicer uporablja digitalne kanale za opravljanje bančnih storitev,« pa lahko predvidevamo, da bo mdenarnic@ edini način. Podobno brezkompromisni so v banki SKB.

»Dolgoročni oz. strateški cilj SKB banke je, da bi vse stranke uporabljale mobilno banko MOJ@SKB, saj bo ta predstavljala osnovo za bančno poslovanje v prihodnosti. Možnosti potrjevanja spletnih plačil brez pametnih mobilnih telefonov trenutno ne predvidevamo, saj izhajamo iz prepričanja, da je uporabnik, ki nakupuje po spletu, tako napreden, da uporablja tudi mobilni telefon.«

Fotografiji: Mastercard

The post Kakšno bo potrjevanje spletnih nakupov brez mobilne denarnice ali pametnega telefona? appeared first on Tehnozvezdje.