Spletni nakupi so v porastu in postajajo varnejši
Matjaž Ropret 21. decembra 2020 ob 10:32

Spletna potrošnja raste, pandemija z zaprtimi trgovinami in drugimi omejitvami jo je še spodbudila. Z novim letom dokončno prihaja večja in hkrati dovolj prijazna zaščita nakupovanja v digitalnem okolju, obenem pa verjetno tudi možnost ubraniti se pred goljufi, ki se dokopljejo do številke kartice in jo poskušajo »izprazniti«. Ob koncu 2020 me skrbi le to, da so banke pri uvajanju novosti dokaj počasne.

Na spletu po podatkih najnovejše raziskave Masterindex, ki jo periodično izvaja podjetje Mastercard, nakupuje več kot tri četrtine Slovencev (natančna številka je 76 odstotkov). Pred petimi leti jih je bilo 64 odstotkov, lani 70 odstotkov, torej je pandemijsko leto dalo še nekaj dodatne spodbude (in nujnosti). Ob tem dve tretjini potrošnikov po spletu nakupuje enako pogosto, 23 odstotkov pa pogosteje kot pred letošnjimi okoliščinami. Zagotovo lahko rečemo, da je bila spodbuda na drugi strani še večja. Marsikateri trgovec je v 2020 opravil več kot prej v petih ali celo desetih letih. Če je želel prodajati, je moral zagotoviti sodobno spletno trgovino, vključno z vsemi zaščitami, ustreznimi kapacitetami, prijaznim uporabniškim vmesnikom in dodatnimi prijemi (kot so video, prilagajanje ponudb posamezniku, klepetalni »boti«), ter seveda poskrbeti, da so večje količine blaga od prejšnjih najprej bile na zalogi in nato pravočasno prišle do kupcev. Ob mnogih negativnih plateh tega leta, je enormno izboljšanje na področju spletnega nakupovanja zagotovo ena od pozitivnih. V navezi z dejstvom, da je internet zdržal brez večjih pretresov in da je bilo veliko naročnikov deležnih višjih hitrosti ob enakem mesečnem znesku.

Še vedno so med artikli v ospredju elektronske naprave, po spletu jih je kupovalo 54 odstotkov kupcev, in gospodinjski aparati (47 odstotkov). Toda na vrh so se zavihteli oblačila, obutev in modni dodatki (55 odstotkov), kar ni presenetljivo, glede na to, da do njih ni bilo mogoče v klasičnih trgovinah. Pogosteje kot prejšnja leta smo kupovali še medicinske pripomočke in prehranska dopolnila, pripomočke za šport in prosti čas ter avtomobilske izdelke, med najmanj pogostimi izdeki, kupljenimi po spletu, pa so glede na Masterindex cvetje in darila (13 odstotkov), prehranski izdelki lokalnih ponudnikov (7 odstotkov) – tu verjetno še vedno največ odnese prodaja od vrat do vrat – ter investicijske storitve.

Če se je glede samih spletnih trgovin, njihove podobe in zmožnosti obdelati veliko večji obseg naročil marsikaj izboljšalo, pa je še vedno malo preveč odlašanja z implementacijo zahtev direktive PSD2. Med temi je močna uporabniška zaščita (SCA), o kateri sem že pisal. Prinaša potrjevanje kartičnih plačil z dvema od treh elementov, večina izdajateljev kartic se bo odločila za potrditev v mobilni aplikaciji (denarnici). Vanjo je seveda treba vstopiti z geslom (PIN-om) ali z biometričnim odklepanjem. To je del sistema 3DS (Three Domain System). Za standard skrbi organizacija EMV, kartični ponudniki pa skupaj z bankami izgradijo zaledni sistem. Njegova naloga je »prepoznati« posamezno transakcijo. Na podoben način, kot so v svetu fizičnih kartičnih plačil terminali POS »uparjeni« z ustrezno finančno institucijo in se v sistem ne more priklopiti prevarant, ki bi zaračunaval lažna plačila. Nekatere spletne transkacije ne bodo zahtevale dodatnega potrjevanja, med temi so denimo nakupi z nizkimi zneski, naročnine in izjeme, ki jih bo uporabnik sam dodal.

Časa je še kakšen dan, toda trenutno še ne omogočajo vse moje banke te funkcionalnosti. Niso še namreč posodobile svojih aplikacij, pa verjetno tudi še ne česa v zaledju, da bi sistem deloval, kot je zamišljen. Prepričan sem, da bo večina ujela rok, vseeno pa je zanimivo, da tudi take institucije (zapovedane!) novosti uvajajo zadnji trenutek ali prosijo za podaljšanje rokov. Kajti zadeva bi morala zaživeti že septembra lani.

Velika pridobitev tega potrjevanja utegne biti v preprečevanju prevar s kreditnimi karticami. Doslej je namreč goljufom, ki so se nekako dokopali do številk kartic, ali s prevarami (t. i. ribarjenjem) ali s spletnimi vdori, pogosto uspelo »avtorizirati« transakcije in tako posameznikom do limita izprazniti kartico. Problem je bil v tem, da so na lažni spletni strani prepričali nevednega uporabnika, naj vnese kodo, ki jo je dobil v sms-u, ta pa je potrdila »nakup« s kartico. Tako ni pomagalo, če je sistem 3DS prepoznal transakcijo za sumljivo in zahteval dvostopenjsko potrjevanje. Po novem bo uporabnik v takem primeru dobil obvestilo na telefon in v mobilni denarnici videl točne podatke, kakšen naj bi bil znesek transakcije in komu naj bi ta znesek plačal. Tako bo veliko večja verjetno, da uporabnik kraje denarja ne potrdil. Pri čemer je sicer treba poudariti, da Mastercard in verjetno tudi drugi ponudniki imetnikom kartic zagotavljajo t. i. nično odgovornost za vse nakupe, ki jih niso avtorizirali. Denar torej dobijo nazaj, edino trajati utegne nekaj časa. Tisti, ki ne uporabljajo mobilne denarnice, bodo morda nekoliko na slabšem glede obrambe pred goljufijami, a v nekaterih primerih banke sploh ne bodo dovoljevale nakupov brez potrjevanja v aplikaciji. Ob večjih zlorabah sicer sistemske rešitve, kot je Mastercardov Safety Net, zaustavijo kartično plačevanje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kakšno pa je sploh najbolj pogosto plačevanje pri spletnih nakupih? Še ne tako dolgo nazaj so Slovenci zalo radi plačevali »po povzetju«, torej z gotovino ob prejemu pošiljke. Po zadnjih podatkih Masterindexa je delež tovrstnih potrošnikov padel s 44 na 39 odstotkov, a je tako še vedno (pre)visok. S kartico jih plačuje 60 odstotkov, lani jih je 54 odstotkov, torej se tu delež podobno zvišal kot pri gotovini znižal. Približno četrtina jih uporablja spletno ali mobilno banko, šest odstotkov pa mobilno plačevanje s pomočjo mobilnih aplikacij ali mobilnih denarnic. Mobilno plačevanje v fizičnem svetu še ni doseglo preboja, saj več kot  dve tretjini Slovencev (67 odstotkov) nikoli doslej ni plačalo z mobilnim telefonom. Med tistimi, ki plačujejo s telefonom, jih 12 odstotkov uporablja sisteme, kot je Apple Pay, prav toliko druge plačilne metode, denimo mBills), 9 odstotkov pa jih uporablja bančno mobilno denarnico (NLB Pay in podobne). Prav banke so glede nizke »penetracije« svojih tovrstnih rešitev nekoliko razočarane, saj po začetnem bumu ni več prave rasti, medtem pa je po drugi strani brezstično plačevanje s karticami že nekaj časa močno prevladujoč način.

Globalno obseg mobilni transakcij hitro raste. Prihodnje leto naj bi skupna vrednost plačil z mobilnimi denarnicami presegla dve bilijardi evrov, že letošnja ocena je približno 1,65 bilijarde, kar je za dve tretjini več kot lani. Še leta 2017 je bilo uporabnikov mobilnih denarnic po svetu zgolj slabih 300 milijonov, letos jih je že 1,3 milijarde, prihodnje leto jih bo milijardo in pol, do konca leta 2024 pa blizu dveh milijard. Največjo bazo seveda predstavlja Kitajska, kjer uporabniki ustvarijo skoraj 60 odstotkov vseh transakcij z mobilnimi telefoni na terminalih POS. Sledijo ZDA in potem ostale države, ki so glede tega bistveno manj »razvite«. Glede na trende drugod pa bi se morda tudi v Sloveniji lahko začelo kaj premikati.  

Fotografiji: Mastercard

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja