Vlade evropskih držav si že nekaj časa prizadevajo zmanjšati odvisnost od ameriških komunikacijskih storitev, računalništva v oblaku in umetne inteligence. Gonilna sila je strah pred idejo, da bi ameriški predsednik Trump lahko prisilil ameriška tehnološka podjetja, da prenehajo zagotavljati storitve v Evropi. Ne moremo reči, da je povsem iz trte izvita. To je pokazala tudi anketa, ki sta jo izvedli Polling Europe in SWG. Kar 86 odstotkov vprašanih meni, da je omejitev dostopa verjetna in je ni mogoče izključiti, medtem ko 59 odstotkov takšen scenarij označuje za resnično in konkretno tveganje.

Digitalna suverenost postaja vse pomembnejše vprašanje, ki zahteva konkretna dejanja. Vzvod, ki ga imajo Američani v rokah, je idealen za izsiljevanje. Dovolj bi bilo, da bi nam za recimo teden dni omejili dostop do ključnih storitev, in prisiljeni bi bili sprejeti marsikatero zahtevo. Naj bodo še tako nerazumne. Digitalne storitve so temelj gospodarstva in nenazadnje vsakdanjega življenja. Morda se sliši pretirano, a marsikdo se ne zaveda, kako zelo smo od njih odvisni. Kaj bi se zgodilo s poslovanjem Petrola ali katerega koli večjega podjetja, če bi mu Microsoft čez noč onemogočil uporabo svojih storitev?

O nevarnostih družbenih omrežij in o tem, ali bi morali otrokom omejiti dostop, preberite članek na portalu Vse bo v redu, zavarovalnice Triglav.

Podatki so novodobna valuta, pri čemer se večina ne zaveda, kako pomembni so in kako zgovorni. Bi drugače dovolili mornarju francoske letalonosilke Charles de Gaulle, da med tekom po krovu sinhronizira podatke z ameriško aplikacijo Strava? Kdor je spremljal njegov javni profil, je lahko skoraj v realnem času spremljal položaj ladje. Potem pa bi se čudili, če bi jo zadela raketa. Ste prepričani, da ameriške službe nimajo dostopa do podatkov te in drugih aplikacij, ki sodijo pod njihovo jurisdikcijo? Kdo ve, do koliko iskanih oseb so prišli na ta način. Povedali verjetno ne bodo.

Vrnimo se k omenjeni anketi iz januarja na vzorcu dobrih pet tisoč vprašanih iz 27 držav Evropske unije. 55 odstotkov vprašanih meni, da je evropska pot, torej postopno zmanjševanje odvisnosti od Američanov, ki se seveda ne bo zgodilo čez noč, osrednje strateško vprašanje. Skladno s tem bo Evropska komisija do konca maja pripravila sveženj predlogov, ki bodo med drugim opredelili, kdo so suvereni ponudniki storitev, ter kateri ključni sektorji bi se morali zanašati izključno nanje.

Zagotovila ameriške strani očitno niso prepričala. Se temu sploh čudimo, ko se njihov predsednik včasih vede nepredvidljivo? Direktor ameriškega nacionalnega oddelka za kibernetsko varnost Sean Cairncross je februarja v Münchnu dejal, da ideja, da bi Trump lahko »izklopil« internet, ni verodostojen argument. Tudi predsednik Microsofta Brad Smith je lani v Bruslju dejal, da je takšen scenarij malo verjeten, a priznal, da gre za resnično skrb v Evropi. A ko vidim direktorje tehnoloških podjetij, kako se dobrikajo Trumpu, težko rečem, da jim brezpogojno verjamem.

Naslovno sliko je ustvarila umetna inteligenca!

The post NEDELJSKI NASVET: Lahko Trump kadarkoli in komurkoli izključi digitalne storitve? appeared first on Tehnozvezdje.

Vse bolj očitno je, da evropski birokrati preprosto ne vedo, kaj so njihove domene in kaj niso. Namesto da bi se ukvarjali s pomembnimi strateškimi odločitvami z dolgoročnim vplivom na blagostanje družbe, se ukvarjajo s postranskimi težavami. Niti ne takimi, ki bi jih dejansko morali rešiti. V to kategorijo sodi testiranje aplikacije v petih državah, katere namen je en sam. Omogočiti posamezniku, da brez izdaje osebnih podatkov dokaže, da je polnoleten in tozadevno pristojen za dostop do vsega sra… na internetu! Aplikacija ni slaba ideja. Otrokom moramo preprečiti dostop do vsebin in storitev, ki zanje niso primerne. Vendar ni vloga države, da ponudnikom servira izdelano rešitev. Mar ne?

Nedvomno je neprimernih vsebin preprosto preveč. Kdor zanika kaj takšnega, ta živi na Luni. Jasno je, da težave ne reši »gumb«, s katerim potrdimo, da smo dovolj stari. Zlahka ga pritisne vsak, ki lahko premika miško in hkrati klikne na njen pravi gumb. V trgovini preprosto ni dovolj, da se zlažemo glede starosti. Prodajalec vas vendarle vidi in, če ni prepričan, zahteva osebni dokument. Njegovo kazanje je v Ameriki šlo tako zelo daleč, da ga mora pokazati celo betežni starček, ki se komaj privleče do točilnega pulta in prosi za kozarec piva.

Država je prepovedala prodajo alkohola, cigaret in še česa mladoletnim, od trgovine pa je odvisno, kako bo prepoved upoštevala. Ni razvila samodejnih kamer, ki bi postavljene v trgovini preverjale, ali je kupec prave starosti, nakar bi mu trgovec omogočil ali zavrnil nakup. S tem hočem povedati naslednje: Naloga države je, da postavi omejitve, kaj je dovoljeno in kaj ni, nakar je na strani ponudnikov, da oblikujejo primeren sistem. Pri čemer je popolnoma jasno, da klik na gumb niti približno ne more zadostiti prepovedi. Najmanj, kar bi dejal zanj, je, da je rahlo smešen.

V mojih očeh je zadeva nadvse preprosta. Trgovec ne more prodajati alkohola otroku, zatorej takisto tega ne sme početi ponudnik neprimernih vsebin, s poudarkom predvsem na pornografiji. Namesto da razvijamo aplikacijo, bi morala evropska komisija udariti po mizi, povedati ponudnikom (večinoma so to ameriška podjetja), da obstoječi sistem varovanja »izkrivlja pravila« in jim zapovedati, da morajo v določenem roku razviti dovolj robustnega. Kakor vedo in znajo ter predvsem z lastnimi sredstvi. Če tega ne storijo, se jim zahvali za sodelovanje in prepove delovanje. Prepričan sem, da aplikacija ne bo rešila problema. Dvomim, da jo bodo uporabili vsi ponudniki, tako kot vse spletne trgovine, v katerih kupujemo Evropejci, niso uvedle dvofaktorskega postopka potrjevanja plačila.

Ponovno imamo digitalni način preverjanja, ki ni imun na laganje. Vzemimo, da bo preverjal starost, ki jo je otrok vpisal, ko je ustvaril Googlov ali Applov račun. Možno je. A ne pozabimo, da večina otrok, s privoljenjem staršev ali brez, vpiše lažni datum rojstva, da ima račun brez omejitev. Zatorej so si zamislili celovitejši sistem, ki deluje na podlagi osebnega dokumenta, verodostojnih storitev, ki poznajo starost uporabnika (na primer bančne aplikacije), in sistema, ki potrdi resničnost navedb o starosti. Bomo videli, ampak nisem prepričan, da se ne bo prej ali slej našel »obvoz« tudi za to rešitev. Zavedati se je treba, da na spletu ni absolutne varnosti, da ni mogoče izdelati popolnega sistema, ki bo dober za vse večne čase, in da, dokler ponudniki ne bodo imeli interesa, da preprečijo vstop otrok, toliko časa bo težava pereča in je ne bo rešil noben sistem ali aplikacija.

The post NEDELJSKI NASVET: Evropska komisija spet zapravlja naš denar! appeared first on Tehnozvezdje.

Lažni popusti, nakupovanje pod pritiskom, zavajajoče trditve, skriti podatki. Vse to in še druge sumljive prakse uporablja Shein, je ugotovila preiskava potrošniških organizacij in Evropske komisije, prepričan pa sem, da bi lahko podobno, čeravno morda ne tako eklatantno kršenje zakonodaje o varstvu potrošnikov (in še kakšne) našli tudi pri kakšnem drugem trgovcu.

Shein ima mesec dni časa za odgovor na ugotovitve. N sicer še dobil formalne obveznosti, naj uvede spremembe, ga je pa k temu pozval komisar za pravosodje Michael McGrath. »Vsa podjetja, ki prodajajo državljanom članic Evropske unije, morajo spoštovati tukajšnja pravila. Z ugotovitvami te preiskave in nadaljnjimi koraki dajemo signal, da bomo od spletnih trgovcev to zahtevali, ne glede na njihov sedež poslovanja. Čas je, da Shein izboljša svoje prakse ter začne spoštovati evropska pravila in načela varstva potrošnikov.«

Med spornimi načini, kako potencialnega kupca spremeniti v dejanskega, je preiskava našla najmanj naslednje. Pogosto je pri izdelkih zapisana višja »redna« cena od dejanske, da potem »nova« s popustom izpade bolj atraktivna oz. popust višji. To taktiko seveda srečujemo povsod, tudi v fizičnih trgovinah in je prepovedana, vendar jo mora kdo prijaviti in inšpektorji potem dokazati in oglobiti. Poleg tega je pri izdelkih s »posebnimi« cenami, pogosto ob začetku prodaje oz. še v času prednaročila, pogosto odštevalnik, koliko časa naj ti ta cena še veljala. To je praksa, ki potrošnika postavlja pod pritisk, saj se mora za nakup odločiti hitro, sicer te cene ne bo več deležen. Kar pa pogosto sploh ni res, kajti tudi časovni roki so izmišljeni in jih trgovci sproti oz. po potrebi prilagajajo.

Potem so tu še zavajajoči podatki o izdelkih, varljive oznake, trajnostne trditve, ki jih ni mogoče preveriti in pa skriti kontaktni podatki, tako da kupci težko najdejo naslov, kamor bi se sploh lahko pritožili, če je karkoli narobe, oz. kjer bi lahko kaj vprašali. Zagotovo bi lahko dodali še veliko neskladje s tem, kar prikazujejo risbe (»renderji«) izdelkov, in njihovim izgledom v resničnosti, čeprav v tem početju omenjena trgovina, ki je bolj specializirana za oblačila kot za tehnične izdelke, morda ni tako očitna kot katera druga.

Evropska komisija je še pozvala Shein, naj spremeni način prikazovanja opisov in ocen izdelkov, da ne bo zavajajoč. V tem trgovcu so se sicer na ugotovitve in pozive Evropske komisije odzvali s standardno trditvijo, da »so zavezani k ponujanju varne, zanesljive in prijetne nakupovalne izkušnje,« posamičnih navedb glede spornih praks pa niso komentirali.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Evropska komisija proti spornim taktikam kitajske spletne trgovine appeared first on Tehnozvezdje.

Te dni je interesno združenje Dynamic Spectrum Alliance evropski komisarki Henni Virkkunen, pristojni za tehnologijo, poslalo odprto pismo s pozivom, naj Evropska unija zagotoviti odprte frekvence za »nemoteno« delovanje omrežij Wi-Fi. Med člani združenja in podpisniki pisma so pomembni proizvajalci omrežne opreme, čipov, ponudniki internetnih storitev, operaterji, razvijalci programske opreme, večinoma sicer ameriška podjetja, kot so Amazon, Apple, Aruba, Broadcom, Cisco, Meta in Microsoft.  

Poudarili so, da je »moč Wi-Fi-ja, skupaj s 5G, optiko in satelitskim internetom pomembna pri doseganju ciljev digitalne agende EU.« Uporaba dela spektra v frekvenčnem pasu 6 GHz bi omogočila visoke hitrosti, nizke dostopne čase in s tem poceni ter hitro širokopasovno povezljivost tako za domače uporabnike kot za industrijo, logistiko, avtomatizirano proizvodnjo in internet stvari, so še zapisali.

Malo pred tem se je na Evropsko komisijo obrnilo ducat največjih evropskih telekomunikacijskih operaterjev, med njimi Deutsche Telekom, Orange, Telecom Italia, Telefonica in Vodafone, s pobudo, naj celoten zgornji pas 6 GHz nameni uporabi za mobilna omrežja 6G. Pri tem so poudarili, da brez teh frekvenc ne bi mogli zagotavljati optimalnih storitev, kar bi vplivalo na nižjo rast BDP v Evropi.

Nekateri brezžični usmerjevalniki, s podporo za standard Wi-Fi 6E ali Wi-Fi 7, že izkoriščajo omenjeni frekvenčni pas za dodaten kanal, po katerem do naprav pošiljajo podatke ali si jih izmenjujejo med seboj (pri prepletenem omrežju), kar se v praksi pozna v veliko višjih hitrostih kot pri standardih Wi-Fi 5 ali Wi-Fi 6, kjer sta v uporabi le pasova 2,4 Ghz in 5 GHz.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Vnel se je boj za evropski »ZRAK« appeared first on Tehnozvezdje.

Zadevo bi lahko primerjali s tem, da učitelj(ica) šolarjem ne da klasične domače naloge do naslednje ure, temveč obveznost, da v npr. treh tednih naredijo cel sklop nalog. Rezultat je na koncu enak, kot če bi bila naloga vsakič sproti, vendar imajo učenci možnost, da so ali pridni in jih naredijo zgodaj ali taktizirajo in jih spravijo skupaj tik pred zdajci.

Združenje avtomobilskih proizvajalcev Acea, od nedavnega po vrnitvi Stellantisa znova v vlogi govorca velike večine podjetij s tega področja, si že dlje časa prizadeva za razrahljanje regulacije, ki naj bi panogo močno prizadela. Za doseganje ciljev je namreč treba kar konkretno povečati prodajo električnih vozil (ali vsaj priključnih hibridov), pri večini na približno četrtinski delež. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po včerajšnjih usklajevanjih glede spremembe pravil povedala:

»Po eni strani potrebujemo predvidljivost in pošteno obravnavo tistih, ki so med prvimi opravili ‘domačo nalogo.’ To pomeni, da se moramo držati dogovorjenih ciljev. Po drugi strani pa moramo poslušati tiste, ki se zavzemajo za bolj pragmatičen pristop v trenutnih težkih časih in za tehnološko nevtralnost. Da bi to rešili v uravnoteženi meri, bom predlagala dopolnitve regulacije še do konca meseca.«   

Pričakuje, da bo predlog potrjen tudi v evropskem parlamentu in potem bi imeli proizvajalci tri leta časa, da dosežejo začetne cilje. Pomembno bi bilo povprečje tega obdobja in tako ne bo nujno treba že letos dosegati »norme,« temveč bo mogoče zaostanek nadoknaditi v prihodnjih dveh letih. Šele nato sledijo potencialne kazni.

Kakšni so sploh cilji?

V obdobju od 2020 do lani je bilj cilj izpustov CO₂, izračunano kot povprečje celotne »flote« prodanih avtomobilov, 95 g na km. Vendar merjeno po starem standardu za prikaz porabe ter emisij vozil, imenovanem NEDC. Novi cilj, ki velja od letos do l. 2029, zapoveduje 93,6 g CO₂/km z upoštevanjem standarda WLTP, ki je v uporabi zadnjih nekaj let. Med letoma 2030 in 2034 se nato cilj drastično dvigne (oz. številka spusti) na 49,5 g CO₂/km.

Glavno vprašanje je seveda, kaj ta posodobljena regulacija, če bo potrjena, pomeni za sam trg vozil, kako se bodo nanjo odzvali proizvajalci in uvozniki. Brez prilagoditve in z grožnjo kazni že ob koncu letošnjega leta, je bilo jasno, da si bodo vsi prizadevali priti čim bliže ciljem glede izpustov, ali pa bodo morali kupovati t. i. emisijske kupone pri tistih proizvajalcih, ki cilje močno presegajo. Tako so poznavalci pričakovali zniževanje cen ali vsaj občutne popuste na električna vozila, ki so sicer v januarju izkazovala precejšen skok prodaje. Verjetno tudi zaradi določenega »prelaganja« prodaje oz. registracij v novo leto, da bodo štele v kvoto. Kako je bilo februarja, bomo izvedeli v prihodnjih dneh.

Ker bo zdaj treba narediti obračun šele po treh letih, ob koncu l. 2027, je manevrskega prostora za vmesno prilagajanje prodaje razmeram in vsaj še nekaj četrtletij osredotočanja na vozila z motorji na notranje zgorevanje nekaj več. Zagotovo bodo določene znamke šle to v smer, ki je pravzaprav niso nikoli zares opustile. In bodo zadnje leto pred globami, ko bo že bolj jasno, če se je celotni trg pomaknil proti elektrifikaciji, tudi same pospešile ta prizadevanja. Toda enako verjetno je, da bodo nekatere nadaljevale s postopnim ali celo agresivnim prehodom na več prodanih električnih vozil, ki so ga že začele.

Vsekakor bomo najkasneje l. 2027 priča lovljenju »e-mobilnostnih« ciljev, kar smo pričakovali, da se bo dogajalo že letos (in se utegne vsaj v določenem obsegu dogajati ne glede na spremembo regulacije). In tudi pred tem bo prodaja električnih vozil skoraj zagotovo rasla, kajti ponudba se povečuje in tudi cene nižajo. Edina ne povsem predvidljiva spremenljivka v enačbi so državne subvencije.

The post Po novem tri leta časa za avtomobilske proizvajalce, da naredijo DOMAČO NALOGO appeared first on Tehnozvezdje.

Evropska komisija je postopek v zvezi z Apple Pay zaradi morebitnega nezakonitega omejevanja konkurence odprla že pred časom in v njem ugotovila, da ameriška korporacija zlorablja prevladujoči položaj, ker razvijalcem aplikacij za operacijski sistem iOS ne dovoli polne komunikacije čez tehnologijo za bližinsko komuniciranje med napravami NFC, medtem ko svoji lastni storitvi Pay to omogoča. S tem je po mnenju komisije povzročil zmanjšanje obsega inovacij in izbire za uporabnike.

Apple je imel možnost pritožbe, vendar očitno že v zgodnji fazi spoznal, da ga brez pogajanj z Brusljem prejkoslej čaka visoka, večmilijardna globa. Zato je že v začetni fazi ponudil, da drugim ponudnikom mobilnih denarnic brezplačno omogoči dostop do tehnologije NFC in načina za digitalizacijo kartic (Host Card Emulation, HCE), ki omogoča varno shranjevanje plačilnih podatkov. Poleg tega se je zavezal k poštenemu, objektivnemu, nediskriminatornemu preverjanju izpolnjevanja kriterijev za dostop do NFC-ja in obljubil, da bodo uporabniki zadevo lahko koristili tudi zunaj EU.

Toda v nadaljevanju je komisija od Appla dobila še nekaj dodatnih zavez za naslednjih deset let, kolikor velja ta dogovor. Dostop do HCE bo veljal tudi za druge terminale, ne zgolj klasične plačilne (POS), in ga bo mogoče kombinirati z drugimi funkcionalnostmi NFC. Razvijalcem ne bo treba dokazovati, da so finančni ponudnik, in aplikacije z dostopom do NFC-ja bodo lahko razvijali ponudniki, ki jih nato kot osnovo prodajo bankam. Apple bo tudi moral nadgrajevati arhitekturo HCE s standardi, ki jih uporablja za Apple Pay, in jih posodabljati, tudi če jih sam ne uporablja več. Uporabniki pa bodo morali imeti na voljo možnost, da enostavno spremenijo privzeto mobilno denarnico

Iz sporočila Evropske komisije je mogoče sklepati, da bo vse omenjeno veljalo za okolje iOS in s tem za iPhone, ne pa nujno tudi za WatchOS. Slednje namreč ni omenjeno niti z besedo. Za plačevanje z urami Apple Watch bi tako lahko še naprej edina možnost ostala denarnica Apple Pay. Če bo tako, potem Evropska komisija ni opravila svojega dela, kot bi ga morala, in bo marsikateri uporabnik raje ostal pri že znani in doslej monopolni možnosti.

Zanimivo bo sicer videti, koliko bank in drugih (finančnih) ponudnikov se bo odločilo za lastno rešitev brezstičnega plačevanja. Nekatere so v zadnjem času vstopile v platformo Apple Pay in tudi na androidni strani opustile lastno rešitev v prid Googlove, toda po drugi strani nekatere morda čakajo, da lahko same ponudijo denarnico, brez napornega dogovarjanja z Applom, njegovih zahtev in visokih provizij.  

Mimogrede, medtem je tudi indijski regulator po treh letih preiskovanja ugotovil, da Apple zlorablja prevladujoči položaj, ker razvijalce aplikacij in ponudnike vsebin sili v sprejemanje nepoštenih poslovnih pogojev znotraj trgovine App Store, edine v sistemu iOS, in uporabo Applovega plačilnega sistema. Apple je med preiskavo ves čas uporabljal znane argumente o zagotavljanju varnosti in trdil, da ima v Indiji največ petodstotni tržni delež, ter tako nima prevladujočega položaja. Toda regulator pričakovano ni sprejel te argumentacije, saj je Apple kot tisti, ki edini določa pravila znotraj sistema iOS, v njem popolni monopolist in kdor želi karkoli ponujati v tem okolju, mora sprejeti njegove pogoje. Kot vemo, je pri regulaciji ključno določanje upoštevnega trga. In v tem primeru je upoštevni trg iOS, tudi če ima na trgu operacijskih sistemov za pametne telefone zanemarljiv tržni delež.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!
• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva
• 
  Pri izbiranju »televizijskih« vsebin sem očitno popoln dinozaver

The post Apple se je pogodil z Evropsko komisijo in bo odprl NFC appeared first on Tehnozvezdje.

Meta je lani novembra uvedla naročnino, ki v omenjenih storitvah odpravi oglase, to pa je bil odgovor na zahtevo iz DMA. Slednja izhaja iz dejstva, da je komisija ameriško korporacijo označilo za enega od t. i. čuvajev, ki morajo izpolnjevati določene dodatne zahteve.

»Spletne platforme pogosto zbirajo osebne podatke iz svoje in drugih storitev za prikazovanje prilagojenih oglasov. Zaradi pomembnega položaja na trgu, čuvaji lahko pogoje za uporabo storitev vsilijo velikemu številu uporabnikov in zbirajo velikanske količine podatkov,« so zapisali v Evropski komisiji. Po DMA morajo čuvaji pridobiti soglasje uporabnika, da lahko zbirajo njegove podatke in jih združujejo z drugimi storitvami, kot so oglaševalske. »Če uporabnik ne da soglasja, mora imeti dostop do manj personalizirane, vendar enakovredne alternative. Čuvaji uporabe storitve ali dostopa do določenih funkcionalnosti ne smejo pogojevati s soglasjem za zbiranje podatkov.«

Uporabniki Facebooka imajo torej dve možnosti. Ali pristanejo na polno zbiranje podatkov in prikazovanje njim prilagojenih oglasov ali pa plačujejo naročnino (deset evrov na mesec) za storitev brez oglasov. Že ob uvedbi tega sem se spraševal, ali bo nemara Evropska komisija presodila, da to ni v skladu z Aktom o digitalnih trgih, in točno tak je rezultat prvotnega ugotavljanja v preiskavi, na kar ima Meta še možnost ugovora. V Bruslju pravijo naslednje. Prvič, Metin model ponujanja storitev ne dovoljuje uporabnikom, da bi se odločili za storitev, ki zbira manj osebnih podatkov, a je sicer enakovredna storitvi s posamezniku prilagojenimi oglasi. In drugič, ne dovoljuje uporabnikom, da uveljavijo svojo pravico (po DMA) glede soglasja o stopnji zbiranja osebnih podatkov.

Meta se sklicuje na eno od sodb evropskega sodišča in s tem utemeljuje, da je alternativa lahko plačljiva storitev. Zagovorniki tovrstnega modela pa dodatno trdijo, da »nepersonalizirana« storitev ne prinaša enakega zaslužka in torej ne more biti enakovredna. Češ, naključni ali tudi kontekstualni oglasi so cenejši in manj učinkoviti do tistih, ki se prikazujejo na osnovi uporabnikovih zanimanj. Kar naj bi tudi prizadelo mala podjetja, ki bodo manj učinkovito promovirala svoje storitve ali izdelke. Toda evropska regulacija v tem delu ne gleda z razumevanjem na prihodke velikih korporacij in tudi ne more popuščati zaradi »argumenta malih podjetij,« ki je lahko utemeljen, lahko pa tudi zavajajoč, temveč zahteva točno določeno ravnanje. V konkretnem primeru ponujanje enakovredne storitve brez soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Vsem nam je najbrž jasno, da ti predstavljajo »plačilo« za uporabo storitve, vendar v kolikor regulacija takega poslovnega modela ne omogoča več, bi morda moral ponudnik razmisliti o spremembi v temeljih.

Seveda pa lahko Meta še dokaže, da ne krši DMA, in se tudi izogne morebitni globi, ki ji grozi.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post EU: Naročnina na Facebook brez oglasov ni enakovredna alternativa appeared first on Tehnozvezdje.

Apple je že od začetka veljave DMA prištet med »vratarje«, vendar na mobilnem področju za zdaj zgolj z operacijskim sistemom iOS, zaradi česar so se za iPhone že pojavile prve, pretežno emulatorjem starih iger z drugih sistemov namenjene trgovine z aplikacijami. Najkasneje čez pol leta, pa bo morala biti enaka možnost na voljo tudi za iPad. Apple si je pri tem sicer dovolil malce svojo interpretacijo pravil, kajti še vedno si pridržuje pravico, da preverja vse aplikacije, ki naj bi jih uporabniki na alternativne načine nameščali na svoje naprave, pri vsaki z več kot milijonom prenosov zahteva pol evra na vsak nadaljnji prenos (kar se lahko za razvijalca hitro namnoži v večmilijonsko plačilo vsako leto), in v novem režimu lahko uživajo le uporabniki telefonov, ki še prejemajo posodobitve operacijskega sistema.

Za iPadOS evropska komisija na začetku ni ugotovila, da izpolnjuje kriterije za regulacijo, vendar si je po dodatnem preverjanju premislila. Zdaj to utemeljuje s tremi argumenti. Število poslovnih uporabnikov namreč presega mejo za uvrstitev med regulirane platforme, »Apple uporabnike ‘zaklepa’ v iPadOS,« in prav tako so »poslovni uporabniki ‘obsojeni’ na ta sistem,« češ da je zelo težko preiti na drugo platformo.

Morda si na strani iPada celo lahko obetamo kakšne aplikacije in dodatke, ki bi to okolje spremenili v resno konkurenco okoljem MacOS, Windows in Linux ter iz tablic naredili prave nadomestke prenosnikom. Apple sicer ves čas govori o tem, vendar ne zagotovi programske opreme, verjetno namerno, ki bi na tablicah zares omogočala resno delo in pravo večopravilnost.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  NEDELJSKI NASVET: Glede baterij s trdnim elektrolitom si je treba naliti čistega vina!
• 
  Logitech širi cenovno dostopnejšo serijo G3 z novo miško in tipkovnico
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Svetoskrunjenje ali balzam za ušesa?
• 
  Začetek projekta ShieldHealthAdria: Telekom Slovenije vodi evropski projekt za večjo kibernetsko varnost in odpornost zdravstva
• 
  Pri izbiranju »televizijskih« vsebin sem očitno popoln dinozaver

The post Apple bo moral »odpreti« tudi tablice iPad appeared first on Tehnozvezdje.

Kot že nekateri prejšnji ukrepi, najbolj očitno kajpak uredba o enotnem priključku USB-C, je tudi DMA v prvi vrsti usmerjen v družbo Apple. Ne povsem neupravičeno, saj ta postavlja največje ovire za druge ponudnike in tudi končne uporabnike, DMA pa zelo očitno spravlja v prakso s stisnjenimi zobmi in prezirom ter tudi poskusi uvajanja novih trikov, ki bi razvijalce aplikacij in druge ponudnike prisilili, da ostanejo pri starem načinu nudenja svojih digitalnih dobrih, čeprav je pro forma na voljo novi.

Vendarle pa Apple ni edini, ki mora upoštevati zaostrena pravila. Podjetje Meta je denimo moralo razvezati storitvi Facebook in Messenger, klepetalnik WhatsApp pa naj bi postal združljiv oz. povezljiv z drugimi, ki bodo to želeli. Kar naj bi v praksi pomenilo, da bodo lahko uporabniki te storitve klepetali denimo z uporabniki Viberja (morda ne, če slednji povezovanja ne bo implementiral, toda vsaj ideja evropske komisije je taka). Google je moral omogočiti uporabnikom možnost določanja, katere od njegovih storitev si izmenjujejo uporabniške podatke. Poleg tega pa tudi, končno, odstranjevanje prednaloženih aplikacij na androidnih telefonih. Tako bodo zdaj tisti, ki jim ni nič do njih, lahko s telefonov počistili Chrome, Drive, Foto, Gmail in ostalo, česar morda nočejo uporabljati in kar je bilo doslej striktno neodstranljivo. Podobno se bo v sistemu Windows mogoče znebiti iskalnika Bing in brskalnika Edge. V obeh glavnih mobilnih operacijskih sistemih bo mogoče prosto izbirati privzeti brskalnik in slednji bodo v okolju iOS vendarle lahko zasnovani na drugi osnovi, ne zgolj Applovem pogonu WebKit. Podobno kot Apple bo tudi Google moral dopustiti ponudnikom, da potencialnim kupcem in naročnikom prikažejo še druge možnosti nakupa kot zgolj prek uradne trgovine z aplikacijami, kjer obe omenjeni korporaciji vzameta 30 odstotkov provizije.

Ena pomembnejših sprememb utegne biti odprtje tehnologije NFC v telefonih iPhone, kar bi moralo omogočiti alternativne mobilne denarnice za brezstično plačevanje doslej eni in edini Apple Pay. V androidnem okolju lahko vsaka banka razvije svojo, četudi se zdaj nekatere obračajo k Googlovi, ki pa jo je za razliko Applove lažje in predvsem ceneje implementirati. Ni še jasno, kdaj in na kakšen način bo Apple zagotovil spoštovanje tega dela DMA.

Za alternativne trgovine z aplikacijami je iznašel nekakšno obratovalno pristojbino, ki jo bodo morali plačevati vsi razvijalci z najmanj milijonom prenosov posamezne aplikacije. Znašala pa bo pol evra na vsak prenos, kar potencialno pomeni milijone na leto za uspešne razvijalce oz. založnike. Ni še nujno, da bo Evropska unija soglašala s tem »predlogom«, in najmanj podjetje Epic Games je trdno odločeno, da vzpostavi svojo trgovino Epic Games Store v okolju iOS, ne glede na stroške. Apple je to poskušal preprečiti, saj je blokiral razvijalski račun za iOS švedski podružnici tega podjetja, ki pripravlja omenjeno trgovino, toda že naslednji dan se je vmešala evropska komisija, ki je sprožila uradno preiskavo. Do večera so v Applu potrdili, da so Epicu znova omogočili račun. Iz tega je mogoče sklepati, da bi že neformalni pritisk iz Bruslja lahko prinesel še kakšen »Premislili smo si,« iz Cupertina, kjer si zagotovo najmanj od vsega želijo negativne publicitete iz tega naslova, četudi jim gre DMA več kot očitno v nos. Že pred časom so napovedali, da iPhoni v EU ne bodo več omogočali spletnih aplikacij (PWA) v celozaslonskem načinu, vendar so tudi to odločitev ob namigih iz Bruslja, da uradniki preverjajo, kaj je na tem, naposled preklicali. Še vedno pa naj bi te aplikacije tekle izključno skozi brskalnik Safari. Dokler v Bruslju ne povedo, da to ni sprejemljivo.

Iz nemških krogov je medtem že slišati napovedi, da bo morda treba DMA kmalu popraviti, ga spisati še bolj strogo in predvsem striktno, da nadute korporacije ne bodo mogle vedno znova najti načinov, kako regulacijo tehnično gledano sicer spoštovati, a v praksi postaviti nove ovire, ki skorajda vse odvračajo, da bi dejansko izkoristili priložnost za širitev ponudbe in konkurence.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Postopno evropsko discipliniranje neposlušnih korporacij appeared first on Tehnozvezdje.

V skladu s tem novim zakonodajnim svežnjem je Evropska komisija šesterico korporacij razglasila za t. i. vratarje, saj držijo roko nad pomembnimi platformami, in zanje veljajo drugačne obveznosti kot za preostale ponudnike. Vratarji so podjetja Alphabet (Google, Youtube), Amazon, Apple, ByteDance (TikTok), Meta (Facebook, Instagram) in Microsoft. Pri vsakem so določili še jedrne platforme oz. storitve, za katere veljajo obveznosti. Pri Applu so to operacijski sistem iOS, trgovina z aplikacijami App Store in brskalnik Safari. Pri vseh treh bo podjetje, kot je objavilo sinoči, z marcem uvedlo marsikatero spremembo. Zgolj v EU, kajti drugod ta pravila ne veljajo in lahko Apple še naprej posluje po starem. Tudi za Evropo pa je v sporočilu za javno v malodane vsakem odstavku omenilo, kako te spremembe vnašajo varnostna tveganja za uporabnike, in na to noto bo verjetno igralo na drugih celinah, dokler ne bodo še tam zakonodajalci ali regulatorji sprejeli kakšnih podobnih pravil. Seveda pa zelo očitna nejevolja ob vsiljenem »odpiranju vrtička,« ki ga poskušajo vedno znova varovati s svarili pred zlonamerno kodo, prevarami, nevarno vsebino in podobnim, izhaja iz enega samega razloga – neizbežnega upada prihodkov iz tega naslova.

Spremembe vsaj v teoriji prinašajo večino tistega, kar so kritiki že leta očitali Applu in njegovemu skoraj neprodušno zaprtemu ekosistemu. Ti isti se sicer že javno oglašajo in trdijo, da gre za dvolične in zavajajoče pogoje, celo za izigravanje zakonodaje, pri čemer verjetno vsaj v določeni meri pretiravajo, delno pa imajo zagotovo prav. Apple namerava dopustiti alternative trgovine z aplikacijami in tudi alternativne plačilne sisteme, možnost uporabe drugega jedra za brskalnike v sistemu iOS poleg njegovega lastnega Webkit in, morda za nekatere celo najbolj razveseljivo, poln dostop do tehnologije NFC za vse razvijalce, kar pomeni še druge mobilne denarnice z možnostjo brezstičnega plačevanja, ne zgolj (monopolne) Apple Pay.

Doslej je bilo za končne uporabnike nameščanje aplikacij na Applovih napravah, z izjemo osebnih računalnikov Mac, mogoče zgolj prek trgovine App Store. Po novem še vedno ne bo povsem prosto, kot je denimo v operacijskem sistemu MacOS in drugod, prek namestitvenih datotek (.IPA ali denimo v okolju android .APK), temveč še vedno le iz trgovin, ki jih bo potrdil Apple in katerih ponudniki bodo dali bančna zagotovila v višini vsaj enega milijona evrov. Poleg tega bo za vsako prvo namestitev aplikacije, četudi bo za končnega uporabnika brezplačna, nad številko enega milijona, moral ponudnik Applu plačati pol evra provizije. Vseeno pa se lahko nadejamo trgovin Epic Games, Microsoft, Spotify in še kakšne. Epic bo skoraj zagotovo na iOS tako znova pripeljal »prepovedani« Fortnite. Po novem naj bi bile dovoljene tudi aplikacije za pretočne igre, kar so morali doslej ponudniki reševati prek brskalnika, saj je Apple želel potrditi vsako posamično igro, ki bi se pretakala, četudi tega pri pretočnikih za serije in filme ter za glasbo ne počne, ker niti ne more.

V lastni trgovini App Store bo Apple nekoliko znižal svoje provizije, za približno deset odstotnih točk, v alternativnih trgovinah pa njemu ne bo šlo nič, razen če bi se izdajatelj aplikacije odločil za Applov plačilni sistem, v tem primeru je provizija triodstotna. Pri kakšnem drugem plačilnem ponudniku utegne biti malce nižja. Končno bodo dovoljene tudi povezave izven trgovin, denimo na spletne strani, kjer se bo dalo naročnine, kot smo navajeni na računalnikih, sklepati brez »prisklednikov.«

Brskalnikov je v sistemu iOS (in iPad OS) obilo, vendar vsi temeljijo na Webkitu. Po novem bodo lahko tudi Chromiumu ali kakšni drugi osnovi, saj Apple ne bo več mogel pogojevati, kaj morajo razvijalci uporabljati. In tudi ne bo smel več zapirati dostopa do tehnologije NFC za brezstično komunikacijo med napravami. Iphone je bil, razen za Apple Pay, v tem pogledu bolj ali manj bralnik, zdaj pa bo možno razviti tudi rešitve, pri katerih se telefon predstavi kot aktivna naprava. Ljubljanska Urbana je sicer vmes prešla na drugačno izvedbo, toda odpira se možnost za alternativne mobilne denarnice. Vsaka banka lahko uvede svojo in s tem komitentom ponudi možnost brezstičnega plačevanja s telefonom (ali uro). Kot vemo, še na androidni strani, kjer je to mogoče že ves čas, še zdaleč tega ne nudijo vse, a v sistem Apple Pay jih je pristopilo še manj. Morda se zdaj odločijo vsaj za lastno rešitev.

Novosti bodo na voljo marca (rok po DMA je 6. 3. 2024) z nadgradnjo sistema iOS na različico 17.4. Kar verjetno tudi pomeni, da lastniki starejših naprav, za katere ni več posodobitev, ne bodo deležni teh dobrobiti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Apple potrdil velike spremembe, hkrati svari pred nevarnostmi appeared first on Tehnozvezdje.