EU: Apple neupravičeno omejuje dostop do tehnologije NFC
Matjaž Ropret 3. maja 2022 ob 05:58

V postopku o domnevni zlorabi prevladujočega položaja bo Evropska unija zavzela stališče, da Apple ne bi smel zadržati dostopa do tehnologije za brezstično plačevanje NFC zgolj za svojo lastno storitev Apple Pay. Ameriško podjetje se s tem, pričakovano, ne strinja.

Evropska komisija je obvestila Apple o svojih preliminarnih ugotovitvah, da je kalifornijsko podjetje zlorabljalo prevladujoči položaj na področju mobilnih denarnic za naprave z operacijskim sistemom iOS. »Z omejevanjem dostopa do standardne tehnologije, ki je v uporabi za brezstično plačevanje z mobilnimi napravami, Apple omejuje konkurenco pri mobilnih denarnicah,« so zapisali v Bruslju. Komisija odločitev omenjene korporacije, da drugim razvijalcem aplikacij onemogoči dostopanje do polne funkcionalnosti NFC v korist svoje rešitve vidi kot nedovoljeno prakso.

Margrethe Vestager, podpredsednica komisije, pristojna za varstvo konkurence, je v pripravljeni izjavi izpostavila: Mobilna plačila imajo v digitalni ekonomiji vse bolj ključno vlogo. Za integracijo evropskih plačilnih trgov je pomembno, da potrošniki uživajo koristi konkurenčnega in inovativnega okolja. Naše ugotovitve kažejo, da Apple omejuje dostop do tehnologij, ki bi drugim ponudnikom omogočile razvoj konkurenčnih mobilnih denarnic. Če bodo ugotovitve, da je Apple namerno omejeval konkurenco, potrjene, to po evropski zakonodaji predstavlja nezakonito delovanje.«

Zdaj je poteza na Applu, ki bo najprej pisno odgovoril na »obtožbe«, nato pa bo še na zaslišanju lahko poskušal prepričati, da ni zlorabljal prevladujočega položaja. Če s svojimi argumenti ne bo uspešen, mu grozi visoka denarna globa, skoraj zagotovo pa tudi nujnost »odpiranja« NFC-ja.

Na pametnih telefonih iPhone in urah Apple Watch je tako Apple Pay edina možnost za brezstično plačevanje. Na drugi strani je na androidnih telefonih in konkurenčnih urah kopica tovrstnih mobilnih denarnic, od »nevtralnih« v slogu Applove, kot so Google Pay, Curve, Garmin Pay, Samsung Pay in druge, do »lastniških« posameznih bank, med katerimi so v Sloveniji denimo poznane NLB Pay, Wave2Pay banke Intesa Sanpaolo, DH Denarnik Delavske hranilnice in mDenarnic@ pri NKBM. V okolju Android je namreč tehnologija za komunikacijo na kratke razdalje NFC odprta in v celoti dostopna vsem razvijalcem. Pri Applu lahko razvijalci izkoriščajo »branje« informacij, ki jih oddajajo druge naprave z NFC, ne morejo v svojih aplikacijah uporabljati celotne komunikacije. Zaradi tega razloga v okolju iOS ne deluje tudi ljubljanska mestna kartica Urbana.

Po poročanju Bloomberga se Apple brani s poudarjanjem priljubljenosti konkurenčnih finančnih storitev na iPhonih. Med njimi omenja PayPal, danski MobilePay, švedski Swish in belgijski Payconiq. Vendar ob tem zamolči, da nobena od teh storitev ne more ponujati fizičnega plačevanja s telefonom. Poleg tega v korporaciji zatrjujejo, da vsem bankam pod enakimi pogoji ponujajo možnost vključitve v sistem Apple Pay, v katerem da je v Evropi 2500 bank in finančnih ponudnikov (za slovenske uporabnike nekaj več kot deset, večinoma tujih). »Apple Pay smo zasnovali kot enostaven in varen način digitalne uporabe obstoječih bančnih kartic za brezstična plačila,« so zapisali v podjetju.

Varnost je, enako kot pri onemogočanju alternativnih plačilnih metod znotraj tržnice App Store in nasploh sistema iOS ter alternativnih tržnic z aplikacij, tudi tu Applov osrednji argument. Vprašanje pa je, ali lahko vzdrži kritično presojo, kajti množica konkurenčnih mobilnih denarnic na androidni strani ne poslabšuje varnosti. Javno pa ne omenjajo verjetnega poglavitnega motiva – zaslužka. Apple od vsake transakcije pobere določeno provizijo, kar znižuje prihodek bankam, slednjim pa za vstop v platformo Apple Pay in nemoteno delovanje postavlja tudi določene zahteve, podobno kot operaterjem za delovanje pametnih ur s povezljivostjo v mobilna omrežja. Zaradi omenjenih razlogov se še posebej na manjših trgih, kakršen je slovenski, mnoge banke ne odločajo za vstop v Apple Pay, kar v praksi ima za posledico slabšo izbiro za uporabnike.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.