Malo bom ribaril v kalnem, saj novejših podatkov nimam. Akos je pred dvema letoma izvedel raziskavo, ki je pokazala, da povprečno gospodinjstvo za fiksne komunikacije, v kar sodijo telefonski priključek, televizija in dostop do interneta, mesečno nameni dobrih osemdeset evrov. Upam si trditi, da je resnični strošek nižji, kajti akcije, s katerimi so operaterji vabili naročnike, so naredile svoje. A se približa stotim evrom, ko dodam naročnini na dve pretočni storitvi, kar postaja nekaj popolnoma običajnega, ako želi imeti družina normalen dostop do zabave. Mimogrede. Američani naj bi le za pretočne storitve mesečno plačevali v povprečju 69 dolarjev.

Pogosto se sprašujem, ali bi bil namesto obstoječega stanja, ko so vsebine bolj ali manj vezane na enega ponudnika, boljši model ponudnikov pretočne glasbe. Manj njih, a z zelo podobnimi seznami vsebin. Pravijo, da ne. Ravno ta model namreč omogoča manjšim ponudnikom, da po zaslugi dobrih ekskluzivnih vsebin preživijo. Trdijo celo, da bi bile cene v nasprotnem primeru celo višje. Če je to res, potem se bojim za prihodnost. Združevanje ponudnikov je namreč pričakovano, vse dokler trga pretočnih storitev ne bo obvladovala peščica globalnih in morda še kakšen regionalni ponudnik.

Reklam se nikdar ne bomo popolnoma znebili

Spreminjanja pretočnih storitev ni mogoče spregledati. Čeprav mi tega še ne vidimo, se rahljajo pravila o oglaševanju. Zaenkrat bolj ali manj za promocijo lastnih vsebin in sporočil sponzorjev. Tako je zapisano pod opombo poleg zapisa, da je storitev prosta oglasov. Bojim se, da to kaže smer razvoja, kjer bodo potrebe lastnikov pokrivale naročnine in reklamni bloki. Enako, kakor se financirajo linearni televizijski programi. Analitiki ocenjujejo, da se modela distribucije vizualne zabave že približujeta. Kaj pomenijo reklame v pretočnih storitvah, lepo kaže Youtube. Reklame pred in med predvajanjem uničujejo brezplačno rabo. Gremo stavit, da se bodo prej ali slej pojavile tudi v plačljivi storitvi, ako se bo večina odločila zanjo.

Strošek, ki ga potrošite za sodobne komunikacije, potencialno lahko znižate na polovico. Telefona doma skoraj nihče več nima in nekateri se boste zlahka odpovedali televiziji. Kdor jo gleda veliko in je nima zaradi športa, se bo strinjal, da ti prav nič ne pomaga sto programov, če je na vseh bolj ali manj eno neskončno ponavljanje že večkrat gledanih filmov in serij. Morebiti bi se dalo preživeti s samostojnim internetnim priključkom in dvema pretočnima storitvama.

Kako prihraniti denar?

V tem času me je ponovno razveselilo sporočilo izbranega ponudnika, da se bliža konec letnega obdobja. Ob tem me prijazno obveščajo, da so zaradi zagotavljanja najboljše zabave na svetu in s tem povezanimi naložbami prisiljeni podražiti naročnino. Že lani so jo in ne dvomim, da jo bodo tudi prihodnje leto. Srčno upam, da razlog niso višje cene praktično vsega, kajti potem bi jih prijazno pozval, naj se obrnejo na krivca zanje. Na Superhika, ki ga Američani še vedno gledajo na predsedniškem tronu.

Po drugi strani nas ekskluzivnost vsebin in dejstvo, da res dobrih ni veliko, posebej če si zelo izbirčen glede žanra, spodbujata, da smo, kar se da inovativni. Deljenje naročnine je še vedno mogoče, čeravno ga je predvsem Netflix močno otežil. Z malo telovadbe je mogoče vsaj omejen čas, ako za nekaj časa svoj prenosnik ali telefon priključiš v omrežje nosilca naročnine. Na oko bi dejal, da moraš to ponoviti enkrat na mesec. Naslednja strategija, primerna za manj zahtevne, je čakanje na akcijske ponudbe tam okoli črnega petka. Ni popolnoma nemogoče, da Apple TV+ in Disney+ (morda še kdo) takrat ponudita ugodnejše letne naročnine, posebej če bosta zaznala upad naročnikov.

Če ne želite izprazniti denarnice, ne morete biti več samo naročnik. Morate biti strateg za pretočne storitve.

Čeprav zahteva disciplino in potrpljenje, se vsaj meni zdi najbolj primerna rotacija. Izberite eno ali dve letni naročnini na storitvi, ki jo ali ju redno uporabljate. Nato naročite storitev, ki tisti mesec nudi vsebino, ki vas je pritegnila, in jo takoj odpovejte. Aktivna bo en mesec. Ko bo obdobje zaključeno, naročnina ne bo podaljšana v naslednjega, ker ste jo pozabili odjaviti. Agresivno jo uporabljajte, dokler ne potešite apetita. To ponovite, ko se zanimive vsebine pojavijo na tej ali kateri drugi storitvi.

Ekskluzivnost vsebin manjšim ponudnikom omogoča preživetje in hkrati drži obnašanje večjih na vajetih, saj lahko število naročnikov upade praktično čez noč, če ne ponudijo dovolj atraktivnih vsebin. Brez ekskluzivnosti bi bil trg drugačen. Če bi obstali samo ponudniki, ki bi nudili vse, potem nam ne bi bilo treba sklepati več naročnin, a bi ti imeli bolj proste roke za opaznejše podražitve.

Naslovno fotografijo je oblikovala umetna inteligenca

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Največja sodobna nadloga, ki vam jemlje denar! appeared first on Tehnozvezdje.

Potem ko v prvi sezoni izvemo, da so uporniki »poškodovali« dedni material Cleona Prvega, postajajo osebnosti klonov triumvirata vse bolj izrazite. Od tega ima največ »koristi« brat »Dan«, ki pokaže neonihilistično, brutalno iskrivo, od drog odvisno in duhovito plat. Navzven pomirjajoči brat »Mrak« dobro skriva zlobno plat, medtem ko je »Zora« pridobil kanček samozavesti, a ne da bi izgubil »deško« naivnost. S tem so igralci, ki so upodobili like treh imperatorjev usihajočega galaktičnega imperija, dobili možnost, da na novo zasijejo.

Velja na kratko povzeti bistvo »zgodbe«, ki je bilo izpovedano v prvi sezoni. Pred davnimi leti je Cleon Prvi v skrivni sobi palače naletel na Demerzel, zadnjo preživelo ginoidko (ženski robot). Namesto da bi jo osvobodil, ji zaupa, da poskrbi za njegovo krvno linijo. Ko umre, ga nasledijo kloni: »Zora«, Cleon v mladih letih, recimo do polnoletnosti, »Dan« v najboljših letih, ki de facto vlada imperiju, in stari »Mrak«, ki naj bi poskrbel za modrost. Ko pride čas, Demerzel poskrbi, da je Mrak humano upepeljen. Rodi se novi »Zora«, obstoječi postane »Dan« in ta »Mrak«. In tako naprej do konca časa. Ne čisto. Hari Seldon ugotovi, da bo imperij zaradi stagnacije vladanja obsojen na propad. Temu bo nato sledilo 40 tisoč mračnih let za človeštvo oziroma samo tisoč, če mu dovolijo, da ustanovi Fundacijo – zakladnico človeškega znanja.

152 let po zaključku druge sezone »Temelji« obvladujejo 800 planetov zunanjega obroča galaksije s težnjo širitve v srednji pas. Imperij še vedno obvladuje večino planetov, vendar imajo vladarji vedno manjšo moč nad galaktičnim svetom. Hari Seldon in Gaal Dornic, še edina preostala od likov, ki so nastopili v vseh treh sezonah, nekaj tednov na leto izobražujeta skupino ljudi s psihičnimi sposobnostmi, medtem ko preostali čas prespita v zastojni komori. Ker je ta »druga fundacija« presodnega pomena za prihodnost človeštva, se Hari po nekaj letih odloči, da bo »buden« ves čas. Gaal se bo torej morala sama spopasti z močnim Mulom, ki osvaja neodvisne planete srednjega pasu. Zgolj v primeru, da ga premaga, bo človeštvo namreč preživelo napovedano tretjo krizo. Kakorkoli. Da se bliža »katastrofa«, vedo vsi!

Pilou Asbaek je srhljivo odličen Mule, čeravno me v pojavi in obnašanju malo spominja na Desmonda Harta iz Dune: Prerokba. Lika imata podobno vlogo in način obnašanja, a to nikakor ne moti, kajti Temelji so drugačni, zato je podobnost z omenjeno serijo zgolj naključna.

Nedvomno so imeli avtorji scenarija srečno roko pri preoblikovanju literarnega vzornika. Zaradi zahtevnosti, ki je predvsem povezana s časovnim obsegom in stalnim »dotokom« novih likov, temu niso mogli zvesto slediti, a njegovega bistva niso uničili. Nasprotno. Zaradi nenehnega razvoja z pripovednega vidika ter ohranjanja pozornosti in visoke ravni doslednosti vseh elementov produkcije gre pravzaprav za odličen izdelek. Eden boljših v zadnjem času in vsekakor vreden ogleda tudi v primeru, da ne marate znanstvene fantastike!

Kaj: tretja sezona serije Foundation

Kje: pretočnik Apple TV+

Ocena 4: Znanstvenofantastična ekstravaganca si zasluži mesto na seznamu najboljših vsebin jabolčnega pretočnika preprosto zato, ker je vse boljša. Čeprav ni bilo malo onih, ki so menili, da bo ekranizacija Asimove serije romanov prevelik zalogaj.

Priporočilo: Primerno za vse, ki razmišljajo, želijo razumeti in znanost postavljajo pred »šarlatanstvo«. Vredno ogleda ne glede na starost ali žanrske preference.

The post Najboljša vesoljska saga, ki je (še) ne gledate, pa bi jo morali! appeared first on Tehnozvezdje.

Narejen je v tovarni iz mehanskih delov in bioloških tkiv, da bi služil v vlogi neutrudljivega varnostnika. Toda ta že rahlo zastarel kiborg je drugačen. Pravzaprav postane zelo človeški, ko mu uspe izklopiti upravljavski modul, globoko zakopan v programski kodi, ki mu zapoveduje, da brezpogojno uboga ljudi. Da je hekal samega sebe, seveda ne sme nihče izvedeti, kajti potem bi sledilo raztapljanje bioloških delov v kislini in ponovna uporaba ostalega. Torej tiho uboga in si misli svoje. Kako zelo človeški postaja, kaže, kaj si misli o ljudeh in njihovih potezah, ter ko postane odvisen od vesoljske telenovele The Rise and Fall of Sanctuary Moon. Oboje je vir neizmerno poučnih ciničnih izjav, ki so hkrati smešne, in žal, še kako resnične.

Kot se za Applove serije spodobi, producenti niso varčevali z denarjem. V produkciji ni veliko bližnjic in kompromisov, ki so pogosti v serijah z nižjimi proračuni. Prostori odprave na tujem planetu in tamkajšnje morilske stonoge so prikazani, kolikor je le mogoče, realistično. Enako velja za kiborga, njegovo orožje, oklep in nenazadnje telo, ki se od človeškega loči v eni podrobnosti. V mednožju nekaj manjka. Tega ne ve Leebeebee, lik z nadvse kratko življenjsko dobo, ki razmišlja, ali bi se obnesel v vlogi dilda. Morda česa ne vemo in se tam spodaj skrivajo vratca do tistega. Prav tako so odlični posebni učinki, od leta letalnika, ki ga uporablja odprava, do poškodb kiborga, ki se počasi celijo. Vendar bi bilo vse to zgolj »pljunek v morje«, ako ne bi bilo odlično spisanih dialogov, ki serijo spremenijo v nadvse unikatno komedijo!

Cinični humor je glavni razlog za dobro oceno in hkrati toplo povabilo k ogledu. Marsikoga, mene zagotovo je, bo presenetilo, da humor ni narejen na prvo žogo. Ni na ravni smešnic Marvelovega filmskega vesolja, temveč je nekje na pol poti do humorja v seriji Doktor Who, preden so roko nad njo prevzeli Američani iz Disneyjevega studia ter odlično angleško serijo za moj okus preveč banalizirali. V vlogi kiborga se je dokaj izkazal Alexander Skarsgård, ki smo ga med drugim gledali v filmih Zoolander, Battleship in Godzilla vs. Kong, saj ni ravno lahko najti pravega kompromisa med naravo stroja in nečim, kar je blizu živemu bitju. Kmalu ti bo zato postalo žal, da je načrtovanih le deset delov, od teh je šest že v etru, in da vsak v povprečju traja nekaj več kot dvajset minut.

Še sreča, da se verjetno ni treba bati vsaj za drugo sezono. Ocene prve so dobre in materiala je v romanih dovolj, da se bo zgodba Murderbota nadaljevala nekje drugje v prostranem vesolju.

Kaj: serija Murderbot, povzeta po seriji romanov The Murderbot Diaries

Kje: v pretočniku AppleTV plus in še kje, a ne smem povedati

Ocena 4: Dobrodošla popestritev znanstvenofantastičnih vsebin. Zanaša se na cinični humor, čeprav posebni učinki in okolje tujega planeta niso nepomembni

Priporočilo: Nekaj nagravžnih ran in neprimerne besede vas menda ne bo odvrnilo.

The post ROBOCOP z osebnostno motnjo appeared first on Tehnozvezdje.

Ogromno stvari v tem filmu je nedorečenih. Mutirane stvore na meji med rastlino in človekom ali pajkom in lobanjo so zreducirane na statiste. Niso nevarni niti grozni. Ona in on ju uničujeta (ne ubijata, saj ne vem, če so sploh živi) kot glinaste golobe. Potem so me zmotile nedorečenosti. Ne moreta nazaj, ker je ona izgubila orodje za vrnitev, nato se v naslednjem hipu pojavi iz zadnjice potegnjena rešitev. Da jima nikdar ne zmanjka streliva in da jima noben padec ne polomi kosti, pa verjetno nima smisla poudarjati. V ozadju je še skrivnostna zarota, ki ravno tako ni nikdar podrobneje razložena. Sprijazni se, da so nekatere stvari takšne, kot pač so, in uživaj v prijaznosti in načelnosti morilcev, kar je to, kar glavna lika pravzaprav počneta.

Zaplet je tako zelo banalen in že tolikokrat zlorabljen, od spredaj in od zadaj. Bivšemu ameriškemu ostrostrelcu in zdajšnjemu pogodbeniku Leviju (Miles Teller) skrivnostna Bartholomew (Sigourney Weaver) ponudi enoletno pogodbo za varovanje zahodne strani soteske. Na vzhodni strani enako vlogo sprejme Litvanka Drasa (Anya Taylor-Joy), ki so jo Rusi najemali za tajne naloge (večinoma umore). Nadrejeni jima zabičata, naj pazita, da ničesar ne prileze iz globeli, in naj ne poskušata komunicirati. Kajpada to zadnje prelomita, se zaljubita, odkrijeta nečedne skrivnosti podjetja Darklake, na čelu katerega je Bartholomew, in nato še za vekomaj uničita vse, kar biva globoko doli pod meglenim »pokrovom«. Več nima smisla povedati. Ne, ker vam nočem kvariti zabave, temveč ker je okoli njiju in vse njuno početje postranskega pomena.

V vsej tej preprostosti me je presenetilo to, da ogled ni bil dolgočasen, kot bi si verjetno mislili glede na zaplet. Skoraj pol filma spremljamo komunikacijo med njima preko globeli, in tozadevni prizori so pogosto razvlečeni in dolgočasni do onemoglosti. Tokrat niso. Nasprotno. Nobenih težav nisem imel s spremljanjem filma in nikoli mi misli niso pretirano odplavale kam dlje. Ostalo pa sem povedal na začetku in se ne mislim ponavljati. Sledi zgolj klasično priporočilo. Glejte, uživajte in se čudite, kako hitro se zaljubita »poklicna morilca«, ter ne pričakujte veliko od znanstvene fantastike, grozljivke. In če sem odkrit, tudi ne veliko od akcije.

Kaj: The Gorge (Soteska)

Kje: Pretočnik Apple TV+

Ocena 3: Ni slab, kot sem pričakoval, da bo, a tudi v ničemer pretirano ne izstopa. A za čuda se mi vsaj ni zdel dolgočasen.

Priporočilo: Film je nekje na meji med klasično grozljivko in “zombijado”, zatorej ni primeren za najmlajše in pretirano občutljive gledalce.

The post Niti ni pretirano strašen niti fantastičen appeared first on Tehnozvezdje.

Za Applovo storitev pretočnega videa sicer sedemdnevno preizkusno obdobje, da pase dobiti tudi kodo za tri mesece brezplačnega gledanja, med drugim jo pridobijo kupci iPhonov. V vseh teh primerih pa je treba skleniti naročnino in jo nato pravočasno preklicati, če je ne nameravate plačevati. Tokrat to ne bo potrebno, le vpisati se bo treba v pretočnik. Za kar morate imeti uporabniški račun Apple ID, s katerim se registrirate. Na srečo zanj ni nujna Applova naprava, kot tudi ni za gledanje vsebine, saj je pretočnik mogoče odpreti v brskalniku ali pa naložiti aplikacijo na pametni televizor, projektor oz. večpredstavnosti predvajalnik. Na Applovih napravah so te aplikacije kakopak že prednaložene.

Odklenjene so vse vsebine na Apple TV+ in zastonjsko obdobje se je že začelo v petek, 3. januarja popoldne, trajalo pa naj bi vse do konca nedelje, 5. januarja.

Ta pretočnik sicer še vedno močno zaostaja v obširnosti kataloga, četudi so od začetkov dodali že precej serij in tudi nekaj visokoproračunskih filmov (s čimer pa naj bi zaključili, ker se je večina izkazala za finančno polomijo), toda določene so zelo kvalitetne, tako vsebinsko kot produkcijsko, in se jih vsekakor splača ogledati. Poleg tega imajo slovenske podnapise, ki jih določeni drugi ponudniki še vedno ne nudijo.

Med serijami je zagotovo najbolj priljubljena Ted Lasso o ameriškem »nogometnem« trenerju, ki ga najamejo v Angliji za »pravi,« evropski nogomet, in se izkaže za presenetljivo kompetentnega. Znane so še denimo Severance, Silo ali The Foundation, sam pa priporočam vohunsko serijo Slow Horses (»Kljuseta«) z odličnim Garyjem Oldmanom v glavni vlogi. Manj sem navdušen nad jesensko novostjo Disclaimer (Opomba) režiserja Alfonsa Cuaróna s Cate Blanchett. Kriminalno dramo, ki je s preskakovanjem iz sedanjosti v preteklost nepovezana in ima izredno počasen tempo. Morda je bolje izkoristiti vikend za film Volkova (Wolfs) z Georgeom Clooneyjem in Bradom Pittom v vlogah profesionalnih »čistilcev s*,« ki se znajdeta na prizorišču istega »umora.« Morda bo komu zanimiv tudi Napoleon z Joaquinom Phoenixom. Odsvetujem pa komediji Argylle in Pelji me na Luno (Fly me to the Moon), čeprav sta v slednji vsaj glavna igralca, Scarlett Johansson na Channing Tatum dokaj dobra.  

The post Zastonjski vikend v pretočniku Apple TV+ appeared first on Tehnozvezdje.

Ne dražijo, ker bi jih v to prisilile višje plače, cene energije, stroški poslovanja, s čimer višanje cen pogosto upravičujejo lokalni ponudniki storitev, temveč izključno in samo zato, ker lahko! Na delu je preprosta matematika. Koliko naročnikov nas bo morda zapustilo in koliko bomo zaslužili na račun višjih cen. Če so bogovi na strani večjega zaslužka, je jasno, kako se bodo odločili. Primer Netflixa je še kako zgovoren. Najprej so omejili deljenje naročnine med več družin. Ko smo se s tem sprijaznili, so za nagrado podražili naročnino (resnici na ljubo sicer zgolj v večjih državah, ne za slovenske gledalce). Disney+ je za enkrat dvignil cene, a se, tako vsaj kažejo spremenjeni pogoji uporabe, pripravlja tudi na večji nadzor naročniških razmerij. V Ameriki niti paketi z oglasi niso bili imuni na podražitev, kar le dokazuje, da ponudniki postajajo iz dneva v dan vse bolj pohlepni.  

Smo nemočni in prisiljeni sprejeti pogoji, ki nam jih diktirajo? Nikakor. Vsaj za zdaj še ne. Rešitev je nadvse preprosta, omenili smo je že večkrat – kolobarjenje. Krajše trajanje naročniškega razmerja, po možnosti zgolj en mesec, in menjava storitev kar po tekočem traku. Oziroma takrat, ko je na voljo vsebina, ki nas zanima. Paziti moramo le, da je ponudnik ne umakne, še predno si jo ogledamo, kar ni popolnoma nemogoče. Najbolj neumno pa je, da ostajamo lojalni izbranemu ali celo več ponudnikom, strošek na primer petih hitro preseže pet desetakov, in si morebiti ogledamo mesečno film, nekaj delov serije in športnih prenosov (ali niti toliko). Bolj nazornega primera metanja denarja skozi okni si ne morem predstavljati.

Če želimo ponudnike menjati kot gate, potrebujemo informacije, kdaj in kateri bo objavil želene vsebine in na kakšen način. Za najbolj težko pričakovane ni težko najti podatkov, saj jih ponudniki objavljajo praktično kjerkoli jih lahko. Za manj zanimive je informacij manj, a jih boste ravno tako našli, če se boste potrudili. Pomembnejši od tega je način objave. Netflix povzroča še najmanj težav. Vse dele serije objavi naenkrat, torej je vseeno, kdaj ga naročimo. Važno je zgolj to, da v mesecu dni, kot je najmanjši čas, želeno pogledamo. Drugače je s ponudniki, ki vsebino dozirajo po kapljicah (tipični primeri so Apple TV+, Max in Disney+). Počakamo, da so objavljeni vsi deli serije in šele nato naročimo storitev. Za en mesec, kar je več kot dovolj za ogled vsega, kar vas tisti hip najbolj privlači. S pametnim načrtovanjem bodo meseci, ko zaradi nezanimivosti ne boste naročeni na nobeno storitev in ne boste po nepotrebnem zapravili niti centa.

Za razmeroma dobro se zna izkazati naslednja strategija. Izberete eno ali največ dve pretočni storitvi, ki vam najbolj ustrezata, ter ju plačajte za celo leto, da izkoristite popuste (ali imate morda to že vključeno v paketu operaterja). Na druge pa se naročate po potrebi, ko objavijo kaj zanimivega in zgolj za omejen čas. Gotovo je nekaj dela s prijavljanjem in odjavljanjem, a trud odtehta manj po nepotrebnem zapravljenega denarja!

Naslovna fotografija Depositphotos

The post NEDELJSKI NASVET: Nori bi bili, če tega ne bi počeli appeared first on Tehnozvezdje.

Postaja Babylon 5 je zadnja svoje vrste. Prve tri so bile uničene med gradnjo, medtem ko je četrta izginila kmalu potem, ko so jo Zemljani dali v uporabo. Kar je milo rečeno čudno, saj so objekti tega tipa oblike valja premera skoraj dveh in dolžine osmih kilometrov. Čeprav v osnovni »zemeljska« edina preživela postaja zdaj služi kot prostor za diplomacijo med različnimi razvitimi rasami.

Kmalu zatem, ko so Zemljani odkrili od svetlobe hitrejše potovanje skozi hiperprostor, so se zapleti v vojno z mnogo naprednejšimi Minbarci. Povod je bil nenamerno uničenje ladje z njihovim voditeljem ob prvem stiku med rasama, a nato so se tik pred zmago Minbarci nepričakovani ustavili in celo postali pomembni zavezniki ljudi. Med pomembnejšimi rasami z diplomatskim predstavnikom na postaji Babylon 5 so še Centauri, Narni ter skrivnostni in močni Vorlonci. V nekem trenutku se nato vrne skrivnostna rasa Sence, o kateri ljudje nimajo pojma, a jih zato opisujejo religiozna besedila drugih ras. Povzročijo kaos in vojne, s čimer se spopadajo glavni liki, med katerimi je tudi Minbarska veleposlanica Delenn (prva pomembnejša vloga pokojne hrvaške igralke Mire Furlan v tujini).

Veliko je bilo govora o »remaku« serije, vendar kasneje iz tega ni bilo nič. Projekt je umaknjen na stranski tir, kjer čaka na morebitno ponovno zanimanje. Vprašanje je, kaj bi prenovitev sploh pomenila in kako bi vplivala na ljubitelje originalne serije. Čeprav računalniški učinki tisti čas niso bili na ravni današnjih, ravno tako pa še ni bila splošno sprejeta polna visoka razločljivost (kaj šele 4K), je kakovost serije še vedno najmanj zadovoljiva, saj je podprta z dobro igro in običajnejšimi elementi produkcije (scena, kostumu, maska, fotografija). Namesto čakanja na morebitno novo serijo je zato verjetno bolje, če si za začetek ogledate original.

Kaj: Znanstvenofantastična serija Babylon 5

Kje: pretočnika Prime Video in Apple TV+

Ocena 4: Kakovost serije iz leta 1994 ni zbledela. Nasprotno. Ker sodobne bolj kot v čem drugem temeljijo na posebnih učinkih in akciji, jo velja ponovno ali sploh prvi pogledati, ako ste jo iz tega ali onega razloga takrat spregledali.

Priporočilo: Ni pretiranega nasilja ali neprimernega govorjenja, kaj šele spolnosti. A ker je priporočljivo razumevanja odnosov med odraslimi, mlajši veliko od nje ne bodo odnesli!

The post SPREGLEDANO Babylon 5: Še pomnite Miro Furlan? (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

Na začetku za Netflix ni šlo drugače, kot da je ponujal tuje vsebine. Še tudi po tem, ko je že resno začel z lastno produkcijo, je imel v katalogu veliko naslovov drugih studijev. Toda pred nekaj leti se je to podjetje povsem osredotočilo na »domače« vsebine in to videlo kot veliko prednost pred ostalimi. Ker je očitno našlo pravo formulo pri snemanju in odkupovanju filmov in serij, mu je skupaj z začetno pozicijo in bolj razvito storitvijo to pomagalo pri povečevanju prednosti pred ostalimi. Disneyju je uspelo priti na približno polovično število naročnikov in Warner Bros. Discovery ter Amazon se dokaj dobro držita s svojima pretočnikoma HBO Max (v ZDA se imenuje Max) in Prime Video. Vendar slednja marsikje zato, ker ju prodajata v paketu z drugimi dobrinami, prvi skupaj s televizijskimi programi in drugi znotraj nakupovalne storitve Prime, kot zaradi uspešnosti storitev samih. Prav težavno konkuriranje Netflixu in s tem premajhni prihodki iz naslova pretočnikov vse bolj silijo ponudnike k vnovičnemu obračanju proti stari strategiji licenciranja vsebin drugam. Vsem namreč gledanost na klasičnih televizijah pada, kino se je po pandemiji nekoliko pobral, a nikakor na prejšnje številke, in lani (tudi zaradi stavk v Hollywoodu) prinesel za petino manj prihodkov kot leta 2022.

Marjan je že večkrat zapisal, da bi rad tudi pri video vsebinah nekaj podobnega kot glasbenih. Navajeni smo namreč, da Spotify, Tidal, Deezer, Apple Music ali Youtube Music vsi po vrsti nudijo večino glasbe različnih založb, zgolj tu in tam so kakšne majhne razlike. Po drugi strani pri serijah in filmih ni mogoče z enim pretočnikom pokriti celotnega spektra in tega verjetno nikoli ne bomo dočakali, toda zdaj se počasi znova začenjajo pojavljati isti na različnih platformah. Tako so na Disney+, HBO Max in Netflixu na voljo različni naslovi iz franšize Spiderman, nekateri ne zgolj na eni platformi. Netflix je v zadnjih tednih pridobil več filmov iz nabora studia Warner, kot so nekateri naslovi DC (Črni Adam, Liga pravičnih, …), Elvis, Sonic 2, Zapoj 2 in drugi. To je posledica dogovora o licenciranju, ki ga je z Netflixom sklenila korporacija Warner Bros. Discovery pod vodstvom Davida Zaslava, znanega po neusmiljenem nižanju stroškov, kar ji bo prineslo najmanj nekaj sto milijonov dolarjev dodatnih prihodkov. Po drugi strani je ta za svoj pretočnik HBO Max pridobila filme studia A24, večinoma zelo dobro ocenjene pri kritikih. Netflix ima denimo po novem v katalogu tudi film Top Gun Maverick, resda natanko eno leto po tem, ko je postal na voljo za ogled v pretočniku SkyShowtime, vendar je očitno tudi družba Paramount Global sklenila podoben dogovor o licenciranju kot Warner Bros. Discovery. Ti dve sta pred kratkim že imeli prve pogovore o združevanju, kajti nobena skrivnost ni, da je Paramount zaradi upadanja prihodkov in nejasne strategije naprodaj, morda kot celota ali po delih. Poleg novejših Netflix znova pridobiva tudi starejše naslove, pri katerih ima konkurenca nesporno prednost. Čez nekaj dni tako v knjižnico denimo prihaja klasika Let na kukavičjim gnezdom.

HBO Max ne samo, da je izgubil določene ekskluzive, ki so zdaj na voljo tudi drugod, nekatere serije so se lani poslovile, da korporaciji njihovim ustvarjalcem ni več treba plačevati tantiem. Pretočnik nikakor ni slab, ima tudi velike hite (nazadnje denimo Nasledstvo, še prej seveda zmaje in prestole), za vsakogar se kaj najde, otroški razdelek je bogat (in tudi ustrezno poslovenjen), pa vendar v očeh mnogih ne dosega atraktivnosti Netflixa. Tudi Disneyjev začetni zagon se je ustavil in ta ponudnik preveč stavi na svoje franšize, kot sta Marvel in Vojna zvezd, pri čemer še posebej za prvo lansko leto ni bilo posebej blesteče. O pretočniku SkyShowtime nima smisla izgubljati besed, saj prej zraste solata na vrtu, kot se tamkaj konkretno spremeni začetni zaslon. Amazon dokaj pridno dodaja lastne serije in tudi kakšen film, toda ostalo je tudi precej statično.

Apple ima še vedno daleč najmanjši katalog, vendar producira zanimive in drugačne serije, koliko se mu splačalo vložiti 200 milijonov dolarjev v film Morilci cvetne lune pa je vprašljivo. Ta je po kinematografskem »oknu« na voljo za izposojo ali nakup, četudi bi ga že pričakovali v pretočniku Apple TV+. V prazničnem času so očitno najprej poskusiti kaj zaslužiti neposredno s prodajo tega naslova, ne s spodbujanjem prodajanja naročnin. Toda za slovenske gledalce je film na voljo v Googlovi trgovini (Google TV) ne pa tudi v iTunes, četudi so napovedali, da bo dosegljiv v več kot sto državah. Na pretočniku ga pričakujem v roku meseca, največ dveh. Ne izključujem tudi možnosti, da se bo pojavil še kje drugje, in enako velja še za kakšno nedavno ali prihajajočo (ne)uspešnico. Včasih je preprosto lažje zaslužiti z licenciranjem vsebine kam drugam kot s težavnim pridobivanjem novih naročnikov. Ponudniki to staro modrost končno znova odkrivajo, plačamo nazadnje tako ali tako gledalci in delno oglaševalci, če nam vmes prikazujejo še oglase. Tovrstnih paketov sicer v Sloveniji še ni. Vseeno pa je bolje plačati nekoliko več za en pretočnik ali morda dva, kot malce nižje naročnine na štiri ali pet.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post ZAČETEK LETA: Netflix še povečuje prednost, ostalim manjka konsistentna strategija appeared first on Tehnozvezdje.

Zgodba ni linearna, kajti za razumevanje le te so nujni časovni skoki. Prva časovnica, lahko ji rečemo kar osrednja, je postavljena v leto 2015, kmalu po dnevu G, ko je Godzilla opustošila San Francisco in druga v petdeseta leta prejšnjega stoletja. To je čas, ko so znanstveniki dojeli, da na Zemlji obstajajo pradavna bitja, ki se požvižgajo na idejo, da je človek dominantna vrsta. Da je vse skupaj še bolj zanimivo, so liki iz obeh obdobji družinsko ali prijateljsko povezani. Prav zaradi tega se mi zdi izbor igralca, ki je upodobil poročnika (kasneje polkovnika) Shawa, briljanten. V mladih letih ga igra Wyatt Russell in v starejših, verjetno se uganili, njegov oče Kurt. Brezdvomna sta poživila serijo, kajti ostali igralci so manj poznani in predvsem daleč od tega, da bi jih zlahka označil za karizmatične. A ne trdim, da niso razmeroma dobro opravili naloge.

Shaw je vezni člen med kriptozoologoma Billom Rando in Keiko Miuro ter njunima vnukoma Cate in Kentaro Randa. Ta, pridruži se jima hekerica May, po svetu iščeta očeta Hiroshi Randa, za katerim se je izgubila vsaka sled. Da bi bilo zanimivejše, Cate in Kentaro pred tem ne vesta drug za drugega, saj se izkaže, da je imel Hirishi dve družini. Eno v Ameriki in drugo na Japonskem. Ne bi rad posegal v podrobnosti o verjetnosti, da ima nekdo dve družini, je ljubeč do obeh in se obenem še strastno posveča raziskavam titanom. Japonski izraz kaiju za nas zahodnjake po mnenju avtorjev serije in še prej treh filmov (četrti je na poti), očitno ni primeren. Med iskanje in občasnimi prikazi raziskovanja dedka in babice se plete zgodba skrivnostne organizacije Monarch in njene povezave z ameriško vlado. Več nima smisla izdati, kajti potem bi serija, ki se močno zanaša na manjša presenečenja, izgubila dobršen del čara.

Dogajanje zgodbe v dveh obdobjih je obenem čar in slabost serije, saj je eno obdobje zabavnejše od drugega. Dogajanje v petdesetih letih je pestrejše, zanimivejše in podobno prigodam Indiane Jonesa, medtem ko so milenijci po domače rečeno dolgočasni. Namesto da bi uživali v medsebojnih odnosih, ne oziraje kakšni so, izstopajo strahovi, negativizem in do skrajnosti napeti medsebojni odnosi. Ne moreš zanikati, da komaj čakaš naslednji časovni preskok v preteklost in obenem upaš, da se bo zgodba tam čim dlje zadržala. Tako je vsaj, dokler na sceno ne stopi Kurt Russell, ki s karizmo in bistroumnimi monologi razblini dolgočasje. Res škoda, da se pojavi šele v četrtem delu.

Zdaj pa k bistvu. Serija je odlično posneta, predvsem je treba pohvaliti občutek za podrobnosti v scenografiji in odlično animacijo (posebni učinki) pošasti. A kot sem dejal, prizorov z njimi je ravno prav, nikakor ne preveč ali premalo. V prvih dveh delih je za moj okus premalo zanimivih prizorov, zato so mi misli zatavale. Takrat sem se moral prisiliti, da nisem ugasnil televizorja. Kasneje se dinamika rahlo izboljša, zgodba postaja tudi zanimivejša. Z manj obremenjevanja z nepotrebnimi odnosi zaradi osebnih stisk mladeniča in mladenk. Moje priporočilo je zatorej razmeroma preprosto. Serija je zate primerna, če nisi kategorično nastrojen proti velikanskemu kuščarju, si se pripravljen pretolči skozi prva dela in kasneje še prek kakšnega dolgočasnega prizora ter te ne moti zveza dveh žensk (brez spolnih kvot očitne ne gre) in občasno pametovanje milenijcev!

Kaj: serija Monarch: Legacy of Monsters (zapuščina pošasti)

Kje: pretočnik Apple TV+

Ocena 3: Kakovost produkcije ni nikdar vprašljiva in prijetno je ponovno gledati Kurta Russlla v njemu na kožo pisani vlogi. (Še pomnite pobegov iz New Yorka in Los Angelesa?) Le izbor vsebine se mi ne zdi najbolj posrečen, kajti Godzila in njemu podobni stvori nikdar niso bili pretirano popularni izven Japonske.

Priporočilo: Osvežujoče je spremljati, kako se je vse skupaj pričelo v seriji, ki ne temelji strogo na prikazu raznovrstnih pošasti. Uradno je sicer primerna za starejše od dvanajst let in še to zaradi občasno strašljivih prizorov. Ni pa zato ne duha ne sluha nasilja, grdega govorjenja in spolnosti. Pretežno neškodljivo torej!

The post Ko Godzillo zasenči karizma ostarele filmske zvezde (#videonapovednik) appeared first on Tehnozvezdje.

V Applu so pred štirimi leti ponudili pretočnik TV+ za 4,99 evrov na mesec. Nato so naročnino pred natanko enim letom zvišali na 6,99 evrov, zdaj pa, malodane šokantno, že na 9,99 evrov. Dotična storitev pretočnega videa je torej zdaj dvakrat dražja kot še pred dobrim letom in cenovno ob boku Netflixu z neprimerno obširnejšim (v splošnem in tudi pri številu kvalitetnih serij in filmov) in pestrejšim naborom naslovov. Samo ugibamo lahko, koliko je k podražitvi prispeval 200-milijonski proračun Scorsesejevega filma Morilci cvetne lune, ki ga je financiral Apple in ki po dobrem mesecu v kinematografih (kjer verjetno ne bo zaslužil dovolj, da bi pokril stroške snemanja) prihaja na omenjeni pretočnik.

Občutne podražitve je bila deležna še naročnina na igre Arcade, ta čas vsebuje nekaj čez 200 naslovov, ki stopa po poti TV+. Gre namreč s 4,99 evrov na mesec na 6,99 evrov na mesec. Bo čez eno leto prav tako stala že deset evrov mesečno? Združena naročnina Apple One, ta vsebuje še pretočno glasbo (Music) in oblačno shrambo (iCloud), se je medtem za individualno uporabo podražila z 12,95 na 15,95 evrov na mesec, za družinsko pa s 16,95 na 19,95 evrov na mesec.

Ob tem Apple, vsaj v času pisanja članka, nima nikjer transparentno prikazanih cen omenjenih storitev. Njegova slovenska spletna stran (https://www.apple.com/si/), ki že tako ali tako ni v slovenščini, ob kliku na razdelek TV+, Music ali Arcade takoj preusmeri nazaj na ameriško in prikaže tamkajšnje cene. V aplikacijah teh storitev na telefonu vidim zgolj možnost, da se vnovič naročim nanje, ne pa kakšne tabele z vsemi možnostmi in cenami. Pri glasbeni storitvi denimo niti ne morem spremeniti potencialne naročnine iz družinske, kakršno sem imel nazadnje, na posamično. Mislim, da bi Apple glede tega moral marsikaj spremeniti. Navsezadnje niti sporočila o (konkretnem) dvigu cen ni objavil.

Okoljska nevtralnost je laž

Medtem so pod drobnogled prišle tudi Applove trditve o ogljični nevtralnosti najnovejših izdelkov, saj se je med drugim izkazalo, da korporacija pri tem upošteva t. i. emisijske kupone, ki jih je mogoče kupiti na trgu, da z njimi izniči od 7 do 12 kg izpustov toplogrednih plinov pri izdelavi vsake pametne ure. Evropska unija je nedavno že sprejela sklep o prepovedi oglaševanja izdelkov kot ogljično nevtralnih.

»Trditve o nevtralnem odtisu izpustov ogljikovega dioksida so znanstveno netočne in zavajajoče do potrošnikov. Pravilno je, da so taka lažna sporočila v oglaševanju prepovedana in Apple Watch pri tem ne smi biti nikakršna izjema,« je za Financial Times izjavila Monique Goyens, generalna direktorica evropske potrošniške organizacije BEUC.  

Naslovna fotografija: Apple (prizor iz filma Morilci cvetne lune z Lily Gladstone in Leonardom DiCapriem)

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Zvišuj cene, dokler naročniki to prenesejo appeared first on Tehnozvezdje.