Niti ni pretirano strašen niti fantastičen
Marjan Kodelja 19. februarja 2025 ob 05:50

Če ne bi vedel uradne umestitve, bi pomislil, da gledam romantično komedijo v nekem čudnem okolju in nikakor ne znanstveno-fantastične akcijske grozljivke.

Ogromno stvari v tem filmu je nedorečenih. Mutirane stvore na meji med rastlino in človekom ali pajkom in lobanjo so zreducirane na statiste. Niso nevarni niti grozni. Ona in on ju uničujeta (ne ubijata, saj ne vem, če so sploh živi) kot glinaste golobe. Potem so me zmotile nedorečenosti. Ne moreta nazaj, ker je ona izgubila orodje za vrnitev, nato se v naslednjem hipu pojavi iz zadnjice potegnjena rešitev. Da jima nikdar ne zmanjka streliva in da jima noben padec ne polomi kosti, pa verjetno nima smisla poudarjati. V ozadju je še skrivnostna zarota, ki ravno tako ni nikdar podrobneje razložena. Sprijazni se, da so nekatere stvari takšne, kot pač so, in uživaj v prijaznosti in načelnosti morilcev, kar je to, kar glavna lika pravzaprav počneta.

Zaplet je tako zelo banalen in že tolikokrat zlorabljen, od spredaj in od zadaj. Bivšemu ameriškemu ostrostrelcu in zdajšnjemu pogodbeniku Leviju (Miles Teller) skrivnostna Bartholomew (Sigourney Weaver) ponudi enoletno pogodbo za varovanje zahodne strani soteske. Na vzhodni strani enako vlogo sprejme Litvanka Drasa (Anya Taylor-Joy), ki so jo Rusi najemali za tajne naloge (večinoma umore). Nadrejeni jima zabičata, naj pazita, da ničesar ne prileze iz globeli, in naj ne poskušata komunicirati. Kajpada to zadnje prelomita, se zaljubita, odkrijeta nečedne skrivnosti podjetja Darklake, na čelu katerega je Bartholomew, in nato še za vekomaj uničita vse, kar biva globoko doli pod meglenim »pokrovom«. Več nima smisla povedati. Ne, ker vam nočem kvariti zabave, temveč ker je okoli njiju in vse njuno početje postranskega pomena.

V vsej tej preprostosti me je presenetilo to, da ogled ni bil dolgočasen, kot bi si verjetno mislili glede na zaplet. Skoraj pol filma spremljamo komunikacijo med njima preko globeli, in tozadevni prizori so pogosto razvlečeni in dolgočasni do onemoglosti. Tokrat niso. Nasprotno. Nobenih težav nisem imel s spremljanjem filma in nikoli mi misli niso pretirano odplavale kam dlje. Ostalo pa sem povedal na začetku in se ne mislim ponavljati. Sledi zgolj klasično priporočilo. Glejte, uživajte in se čudite, kako hitro se zaljubita »poklicna morilca«, ter ne pričakujte veliko od znanstvene fantastike, grozljivke. In če sem odkrit, tudi ne veliko od akcije.

Kaj: The Gorge (Soteska)

Kje: Pretočnik Apple TV+

Ocena 3: Ni slab, kot sem pričakoval, da bo, a tudi v ničemer pretirano ne izstopa. A za čuda se mi vsaj ni zdel dolgočasen.

Priporočilo: Film je nekje na meji med klasično grozljivko in “zombijado”, zatorej ni primeren za najmlajše in pretirano občutljive gledalce.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja