Deset tisočletji pred dogodki na Sipini (Dune), nam želijo avtorji razkriti nastanek skrivnostne sekte, ki bo kasneje imenovana Bene Gesserit. To jim je po mojem mnenju uspelo precej polovično!
Takrat se je svet spremenil. Pred tem je bila »tehnologija« v središču civilizacije, po vojni z mislečimi stroji pa je postala praktično prepovedana. Rodbina Harkonnen obvelja za strahopetno, nekateri trdijo, da po krivici, zato so izgnani na negostoljuben planet, medtem ko je imperij v rokah Javicca iz družine Corrina. Kot vsak vladar potrebuje podporo velikih hiš, da z njihovo močjo ohranja kolikor toliko trden red in proizvodnjo zdaj nadvse pomembne »začimbe«.
Tisti čas se Sestrstvu, ki usposablja ženske s skoraj nadnaravnimi duševnimi sposobnostmi za služenje plemiškim rodbinam kot resnicoustne, pridružita sestri Valyja in Tula Harkonnen. Leta kasneje, po smrti vojne junakinje in ustanoviteljice reda Raquelle, mesto matere predstojnice prevzame Valyja, ki je pripravljena ohraniti njen, za nekatere sporni, paritveni program. Program, ki bo skozi tisočletja poskrbel za gensko stabilnost Velikih hiš in rojstvo Paula, prvega Kwisatza Haderacha, ki naj bi presegel omejitve navadnega človeškega bitja. A do njega je še veliko generacij, saj se serija pravzaprav dotika časa, ko se je vse skupaj praktično šele začelo.
V romanih Franka Herberta je civilizacija globoko kompleksna, zaznamovana z dolgo zgodovino, političnimi spletkami, religioznimi strukturami in skoraj mističnim poudarkom na človeškem potencialu ob močnem omejevanju tehnologije. Ni presenetljivo, da je mogoče v filmu najti vzporednice z zemeljskim islamom, svetimi vojnami in arabsko puščavsko kulturo. Le da se tam vojna najprej vodi proti mislečim strojem in kasneje pod vodstvom Paula-Muad’Diba proti imperiju kot takšnemu. Žal specifične vizualne in pripovedne mističnosti filmov, v seriji ni opaziti ali pa je le za vzorec. Čemu?
HBO se je ujel v lastno zanko. Vse od zaključka Igre prestolov poskuša ustvariti serijo, ki bi dosegla enak uspeh. To jim ni uspelo z Zmajevo hišo, a se vseeno kot pijanci plota držijo prvotnega recepta. Prerokba je zato v mnogih pogledih, vsaj v mojih očeh, izpeljanka zgodb in prigod rodbin iz »sedmih kraljestev«, le da je časovno in prostorsko vse skupaj premaknjeno drugam. Morda se motim, a zdi se mi, da ni ravno težko povleči vzporednic med vladarjema Viserysom in Javiccom, Valyjo in Rhaenyro (obe sledita višjemu cilju) in še kakšnim likom! In še kakšna podobnost bi se zlahka našla.
Kljub temu zdaj že lahko rečem, da je serija odlična v večini produkcijskih elementov. Na trenutke morda rahlo dolgočasna in hkrati ne pretirano razumljiva, saj nam ne pove vsega na enkrat, a morda so ravno v tem iskali njen čar. A bojim se, da v zgolj šestih delih vsega ne bodo mogli povedati dovolj obširno, z dovolj podrobnosti o ozadju likov ter se bo vse skupaj končalo, ko bo postalo najbolj zanimivo. Nakar bo sledilo mučno večletno čakanje na drugo sezone ob premlevanju, ko se bo ali se ne bo zgodba nadaljevala.
Kaj: znanstvenofantastična serija Dune: Prophecy
Kje: pretočnik Max in televizijski program HBO (s slovenskimi podnapisi)
Ocena 3,8: Odlična je v vseh elementih, a se ne morem znebiti občutka, da je v nekaterih elementih vse skupaj zgolj v prostoru in času premaknjena Zmajeva Hiša (House of the Dragon).
Priporočilo: Ker nekaterih prizori nasilja niso najbolj »apetitlih« serija ni primerna za najmlajše ali za samooklicane varuhe primernosti!
Brez komentarjev