O tem, kako se je spremenila scena zlonamerne kode, smo pisali že v prejšnjem članku, kjer nam je zadevo še dodatno osvetlil strokovnjak Telekoma Slovenije Aleš Skubic. Tudi tokrat smo ga povprašali za nekaj nasvetov, ne zgolj v povezavi s preprečevanjem napadov, ampak še glede ukrepanja, če se slučajno zgodijo.

V zadnjem času je znova veliko lažnih sporočil za »plačila« pošiljk in podobnega. Kako se jih obvarovati in kaj storiti, če vseeno kliknemo na kaj takega in se napadalci dokopljejo do naših podatkov?

Uporabniki moramo skrbeti za svoj digitalni odtis, podjetje pa za digitalni odtis podjetja. Zato je pomembno, da pogosto menjamo uporabniška gesla, podjetja pa investirajo tudi v varnostne preglede in testiranja vdorov, v kampanje, kako prepoznavati poskuse ribarjenja, ter izobraževanje in dvig kompetenc zaposlenih in uporabnikov.

Če smo žrtev napada, poskušajmo čim hitreje onemogočiti uporabo ukradenih podatkov in vsebin, zamenjajmo gesla, kolikor je le mogoče, spremenimo vsakodnevne navade, investirajmo v sodobnejšo zaščito, predvsem pa pozorno spremljajmo, ali so se naši podatki morda pojavili na temnem spletu. Delimo informacije, saj bomo s tem preprečili uspešne napade na druga podjetja ali posameznike.

Kakšni so vaši nasveti za zmanjšanje škode in za ukrepanje, če se sproži izsiljevalski virus?

Univerzalnega nasveta žal ni, prvi nasvet pa je, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Vemo, da je lahko prepozno, ko se aktivacija izsiljevalskega virusa zgodi, a morda je zdaj še čas za izboljšanje zaščite. Podjetja naj se odločijo za storitve kibernetske zaščite, uvedejo procese, ki izboljšujejo varnost gradnikov IKT-sistemov, vzpostavijo naj politiko varnostnih kopij ter na tem področju nenehno osveščajo tako svoje zaposlene kot uporabnike. S temi ukrepi tudi v primeru uspešnega napada obstaja velika možnost obnove ključnega dela podatkov in posledično manjše škode, ki pa sicer lahko nastane v vsakem primeru. Škoda se najpogosteje odrazi v prekinitvi poslovnega procesa ter stroških, ki so povezanih z obnovo sistemske infrastrukture in izvedbo skrbnega pregleda. Če se zgodi napad, priporočamo, da se obrnete na specialiste s področja kibernetske varnosti, ki bodo pomagali s svojimi izkušnjami, orodji za morebitno dešifriranje, kompetencami in tudi mednarodnimi povezavami.

V kolikšni meri opažate slabšo varnostno politiko znotraj informacijskega sistema, ko ima na primer tajnica dostop do vsega, čeprav realno gledano tega ne potrebuje, kar seveda poenostavi delo napadalcu.

Podjetja naj ravnajo preventivno in imajo jasno politiko dostopov do informacijskih virov, ki je skladna z dejanskimi potrebami zaposlenih. Ključno je tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih s področja informacijske varnosti in preprečevanja socialnega inženiringa. Na trgu so dostopne izobraževalne vsebine, ki tudi informacijsko neveščim uporabnikom na dokaj jasen in enostaven način predstavijo »pravilno obnašanje« v informacijskem okolju. Svetujemo sistemske varnostne preglede in preglede skladnosti poslovanja s politiko informacijske varnosti ter z vidika ustreznosti tehničnih ukrepov glede varovanja osebnih podatkov.

Opažate morda povečano zavedanje o pomenu varnostnih kopij? Kaj naredite, če stranka ne razume ali noče razumeti, da je skrb za arhiviranje podatkov njegova naloga?

Žal področje varnostnega arhiviranja še ni povsod na stopnji, kot bi moralo biti, kar dokazujejo tudi nekateri zadnji uspešno izvedeni napadi. Ponudba rešitev varnostnega kopiranja je uveljavljena varnostna storitev, dostopna podjetjem vseh velikosti, predvsem pa se jo da implementirati praktično takoj in na ta način nemudoma zaščititi svoje poslovanje. Zavedanje se povečuje, a žal vse prevečkrat še vedno prevlada poslovna odločitev nad strokovno. Varčevanje na področju kibernetske zaščite danes lahko povzroči izgubo jutri.

Kako na varnost vplivajo novejše naprave interneta stvari (IoT), ki jih vse pogosteje srečujemo v domovi in poslovnih prostorih? Kaj lahko storite glede tega?

Velika količina naprav IoT prinaša veliko količino dogodkov, ki jih je potrebno skrbno pregledati in analizirati. Aktivnosti so vse bolj kompleksne, za sprejemanje pravih odločitev pa potrebujemo pravi kontekst in podrobno poznavanje poslovnih procesov. Preko naprav IoT so v splet povezani viri, ki doslej niso bili, kar, če govorimo o kibernetski varnosti, povečuje območje napada. Internet stvari torej na področje kibernetske zaščite vnaša novo kompleksnost. Žal vse prevečkrat opazimo, da so pri načrtovanju varovanja tovrstnih okolij spregledana osnovna pravila, ki že mnogo let veljajo za varna IKT-okolja.

V kolikšni meri je v Sloveniji težava v percepciji. Ljudje na zahodu namreč razumejo, da morajo sami poskrbeti za varnost, medtem ko naj bi mi razumeli, da je to naloga nekoga drugega. Predvsem policije, ki nas bo ščitila pred vsem.

Ne verjamem, da je težava v percepciji. Upam si trditi, da je zavedanje o pomenu informacijske in kibernetske zaščite v Sloveniji na vse višji ravni. Tudi storitve, ki jih ponujamo ponudniki kibernetske varnosti, so na enaki, ponekod celo na višji ravni, kot v tujini. Žal pa se še vedno dogaja, da je tako na področju informatike kot kibernetske varnosti in zaščite čutiti večje zaupanje v ponudbo iz tujine, za kar ni nobene realne osnove. Ponudba upravljanih varnostnih storitev v Sloveniji je široka in kakovostna, vedno več pa je tudi podjetij, ki se tega zavedajo in varnosti namenjajo vedno več pozornosti. Naloge varovanja in zaščite informacijskega sistema lahko uspešno realizirajo vsa podjetja s tem, da zaupajo operativne storitve za to usposobljenim ponudnikom, sodelujejo z njimi ter pridobivajo kompetence in znanja o informacijski in kibernetski zaščiti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Kaj sploh še lahko storimo, ko nas imajo izsiljevalci ali goljufi enkrat v pesti? appeared first on Tehnozvezdje.

Nekoč smo poznali viruse in glavna obramba je bil protivirusni program, toda časi so se spremenili in z njimi glavne nevarnosti, ki prežijo na nas ko uporabljamo osebne računalnike, pametne telefone in druge v internet povezane naprave. Ko so bili virusi na vrhuncu, je bila njihova glavna naloga povzročati čim večjo lokalno škodo, predvsem onesposobiti »okužene« računalnike. Še napadi v »črvi«, kakršni sta bila Stuxnet in NotPetya, so bili usmerjeni predvsem v to, da so zaustavili delovanje določene kritične infrastrukture. Take namene še srečujemo, toda pretežno so se kriminalci preusmerili v takojšnji zaslužek. Zaklepanje računalnikov z izsiljevalskimi virusi, kraja podatkov o plačilnih karticah in o dostopih v spletne banke, prevare za večja nakazila, pobiranje plačil za lažne pošiljke, kraja pomembne dokumentacije ali občutljivih informacij ter slikovnega in video gradiva in milijonsko izsiljevanje z grožnjami, da bo to končalo v rokah konkurence ali na spletu, če ne bo plačila, ter še druge oblike zelo zaresnega kriminala. Tu protivirusni programi niso več v ospredju, čeravno Skubic poudarja, da je škodljiva ali zlonarmerna koda še vedno osnova velike večine kibernetskih napadov, le njeno vedenje in obnašanje se spreminja.

Virusi so mutirali, v ospredju je nekaj drugega

»Klasično bojevanje proti virusom pa je preživeto, saj njihovo prepoznavanje na osnovi »vzorca« ni več učinkovito. Moderna orodja prepoznavajo zaporedja ukazov, ki jih izvaja procesor, in na tej osnovi ščitijo končno točko. Pri tem dodajajo še druge funkcionalnosti, kot so analize obnašanja in podobno. Pomembna je aktivna zaščita z razširjenim prepoznavanjem in odzivnostjo (XDR), ki deluje na več nivojih, tako storitev (e-pošta, oblak, …) kot delovanja naprav (strežnikov, omrežja, …).«

Kje sogovornik torej vidi glavna področja, na katera se osredotočajo napadalci? »Pomembni cilji so nepooblaščeni dostop do občutljivih podatkov ter škoda na sami napravi, ki se večinoma odraža v prehodu oz. širjenju na sosednjo napravo (lateralno gibanje), potem preprečevanje obratovanja naprav (npr. kodiranje podatkovnega diska). Vedno pogostejši so napadi s pomočjo socialnega inženiringa, kot je recimo ribarjenje (phishing). Ti napadi so vse bolj dodelani, jezikovnih anomalij uporabniki praktično ne zaznamo več, vsebina je realna, izkoriščanje načina človeškega razmišljanja je z vsakim napadom bolj izpopolnjeno. Napadi so vedno bolj napredni in boj proti socialnemu inženiringu bo verjetno v bližnji prihodnosti najbolj aktivno ‘bojišče’.«

Večina incidentov torej izhaja iz kombinacije napačnega klika in dejanj zlonamerne kode, ki jih dejstvo, da je nekdo v podjetju ali domači uporabnik nasedel prevari. Kako se braniti pred tem? Skubic poudarja, da predvsem z neprestanim izobraževanjem uporabnikov, čuječnostjo v poslovnem procesu in, kar je morda najpomembneje, čim hitrejšem deljenju informacij. Mnogi so namreč ob napadih raje tiho, pa ne bi smeli biti, kajti z opozarjanjem drugih, da se jim ne bi primeri kaj podobnega, bi storili veliko več dobrega.

Varno brskanje in shranjevanje podatkov

Današnja, recimo ji aktivna zaščita pred zlonamerno kodo, je večplastna. Osnova je še vedno ena od rešitev za varno brskanje po spletu, najsi to imenujemo protivirusni program (običajno je obsežnejša zbirka varnostnih storitev) ali kako drugače, pri podjetjih je zdaj še bolj pogosto stalno spremljanje različnih točk, kar smo že omenjali, in kar omogočajo različni ponudniki. Pri podjetjih je »zanimivih« točk napada bistveno več. »Digitalizacija poslovnih procesov, uporaba večjega števila naprav, predvsem pa delo od povsod in dejstvo, da so končne naprave zapustile varno območje poslovnega okolja, pred skrbnike IKT-sistemov in odgovorne za kibernetsko varnost postavljajo povsem nove zahteve,« opisuje Skubic. Zato je po njegovih opažanjih vse več povpraševanja za implementacijo varovanja končnih naprav z modelom in orodji ničelnega zaupanja (ZeroTrust).

Tako za domače domače kot za poslovne uporabnike priporoča veliko pozornosti varni hrambi pomembnih podatkov. »Danes so rešitve hrambe pri ponudnikih storitev v oblaku enostavne. Prav tako so cene dostopne in količine prostora dovolj velike. Podatkov ne izgubimo le zaradi napadov, lahko jih izgubimo zaradi okvare lokalnega diska, računalnika, naprave. Se pa pri zasebnih uporabnikih pogosto pojavi vprašanje, kaj varno arhivirati in kaj ne.« Pri slednjem svojo vlogo igrata še zasebnost in odnos do »občutljivih« vsebin, kdor teh ne želi pošiljati izven svojega okolja, mora poskrbeti za dovolj lokalnih kopij. Skubic pri tem svari predvsem pred odlašanjem in varčevanjem. Kajti takrat, ko nastopi katastrofa, je običajno prepozno.

Drugi del pogovora s strokovnjakom za informacijsko varnost bomo objavili v prihodnjih dneh.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Camovue Talon S130: Kdo mi ponoči dela škodo?
• 
  PRVI VTIS Nissan Leaf: Presenetila vas bo »ročica menjalnika«
• 
  Volkswagen ID.Polo: »Majhen« e-avtomobil in dolga pot gresta v tem primeru zelo dobro skupaj
• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«

The post Današnja zaščita pred spletnimi grožnjami je drugačna in bolj kompleksna appeared first on Tehnozvezdje.

John McAfee, rojen v Veliki Britaniji zaradi službovanja njegova očeta tamkaj, se je zadnja leta domovine sicer pretežno izogibal, a vseeno mimogrede poskusil z dvema kandidaturama za ameriškega predsednika. V »politiki« ni bil uspešen, četudi je s svojimi dvoumnimi, težko razumljivimi izjavami po svoje imel potencial. Oblasti so ga želele pripeljati nazaj zaradi obtožb o utaji davkov pri preprodaji kriptovalut. V katalonski prestolnici so 75-letnega tajkuna aretirali oktobra lani, kar še zdaleč ni bila njegova prva tovrstna epizoda. Je pa ta trajala nekoliko dlje in se iz nje ni uspel izviti kot iz vseh prejšnjih. Vedno je namreč nekje našel čoln ali zasebno letalo in s svojim nenadnim odhodom nekako prehitel tiste, ki bi ga hoteli kaj izprašati, mogoče tudi preveriti bančne račune.

Diplomirani matematik je l. 1987 ustanovil podjetje McAfee Associates, potem ko je pred tem med drugim služboval v Nasi, Xeroxu in Lockheedu, kjer se je prvič srečal z računalniškim virusom in začel razvijati program za boj proti zlonamerni kodi. Njegovo podjetje je postalo skoraj sinonim za ponudnika protivirusnega programja, ustanovitelj pa ga je zapustil l. 1994. Družbo je l. 2010 kupil Intel, jo l. 2014 na veselje ustanovitelja preimenoval v Intel Security, vendar jo nazadnje tri leta kasneje delno odprodal in pod starim imenom (McAfeejevega komentarja o tem nisem zasledil) izločil v samostojno podjetje.

Kasneje je McAfee ustavil še več programerskih podjetij, denimo Tribal Voice, znano po klepetalnem program PowWow, in bil partner pri več investicijskih skladih. Svoj delež v Tribal Voice, morda celo enem prvih razvijalcev družabnih omrežij, je dokončno prodal l. 1999 in zaslužil 17 milijonov dolarjev. Dobro desetletje kasneje je Jim Zoromski iz tega podjetja pojasnjeval, da se je McAfee običajno ustrašil resnega dela, ko so storitve postajale preveč priljubljene.

V medije je sploh v zadnjem desetletju večinoma prihajal le še zaradi škandaloznih zgodb.

V letih 2018 in 2019 je poskušal manipulirati s tečaji kriptovalut, podobno kot s svojimi tviti zdaj počne Elon Musk. Vendar je McAfee delal predvsem za svoje donose in še zaračunaval za objave. Lani se je v črni kroniki znašel, ko je naznanil, da so ga na Norveškem aretirali, ker je namesto maske za preprečevanje širjenja koronavirusa čez obraz nosil kar tangice. Kmalu je »priznal«, da se je to zgodilo na letališču v Nemčiji, vse skupaj pa bi lahko bila tudi potegavščina.

I was jailed:
Why?
Visited Catalonia just before Europe banned Catalonians from travelling.

Tried to return to Germany and were refused entrance. They demanded we wear masks.

I put on my thong mask.

They demanded I replace it. I refused.

Tussle. Jail. Black eye. Released. pic.twitter.com/B8SW2VBzSm

— John McAfee (@officialmcafee) August 11, 2020

Še nekaj let prej je prišel navzkriž s policijo in preiskovalci v Belizeju, kjer je takrat živel in kjer so ga sumili umora soseda. Še preden bi ga prijeli in se resno lotili preiskave, mu je uspelo pobegniti, in to kar v ZDA. Dokumentarec Gringo: The Dangerous Life of John McAfee (Gringo: Nevarno življenje Johna McAfeeja) režiserke Nanette Burstein iz l. 2016 je razkrival ozadje kar dveh umorov, saj bi »poskrbel« tudi za drugega vlomilca v njegovo hišo. Kot pa vemo že mafijskih zgodb, tovrstni liki redko odgovarjajo za prave zločine, nazadnje jih (tokrat očitno dobesedno) pokoplje izogibanje plačilu davkov.

The post Protivirusni ekscentrik John McAfee je po svoje zaključil zgodbo appeared first on Tehnozvezdje.

Zvečer smo po dolgem iskanju, kam so napadalci podtaknili kodo, vendarle ugotovili, da je bila v enem od vtičnikov za platformo WordPress, na kateri teče stran, ki jo berete. Že prej smo pretežno izključili prisotnost kode v ključnih datotekah za nalaganje strani (index, header, htmaccess, …), prav tako ni nič kazalo na kakšen vdor ali kaj podobnega. Očitno pa so bila pri vtičniku dovolj velika stranska vrata ali pa je že sam po sebi vseboval nekaj čudnega. Poleg zamenjave datotek z neokuženimi iz varnostne kopije smo opravili še določene prilagoditve. Sicer pa zdaj vemo, kje v takih primerih najprej iskati vzrok.

Na žalost je reševanje trajalo malo predolgo, tudi zato, ker si je ponudnik gostovanja po nekaj urah umil roke, češ da »napaka« ni pri njem na strežniku in se mu s tem ni treba ukvarjati. Še posebej zunaj delovnega časa. Morda bo treba razmisliti o selitvi kam drugam. Smo pa vsaj pridobili nekaj novih informacij in izkušenj, dobra novica je bila tudi ta, da napadalcem ni uspelo priti dlje od okuženega vtičnika. Zlonamerna koda se namreč ni razširila nikamor drugam.

Dobil sem nekaj vprašanj, kakšen je namen takega preusmerjanja. Namesto, da bi brali naš članek, so vas namreč odpeljali na strani, kjer je vse utripalo in poskušalo obiti kakšen klik na to ali ono, mogoče celo kaj namestiti, itd Jasno je, zakaj napadalci to počnejo. Morda uspejo koga pritegniti v lažne nagradne igre, poskušajo ukrasti kakšne informacije in gesla, kaj prodati in nasploh na vse načine zaslužiti. Seveda je zoprno, če je taka preusmeritev aktivna, toda (začasen) izklop strani bi skoraj onemogočil iskanje in odpravljanje vzroka.

Vsaka spletna stran je ranljiva, napadi pa potekajo konstantno. Tehnozvezdje doslej razen kakšnih krajših izpadov na srečo ni imelo večjih težav. Ne vem, če lahko delimo kakšne uporabne nasvete, kako se izogniti težavam, razen zmerne uporabe vtičnikov za WordPress, nujnosti stalnega in avtomatiziranega izdelovanja varnostnih kopij in zagotovljeno dostopnost zunanje pomoči, bodisi pri ponudniku gostovanja ali kje drugje.

The post Dovolj je majhna odprtina appeared first on Tehnozvezdje.

Že samo poimenovanje računalniški virus je nekoliko zastarelo, ker ima zlonamerna koda danes veliko oblik, od trojancev do izkoriščanja ranljivosti različnih vtičnikov in še marsičesa vmes. Glavno je, da varnostna zbirka prepoznava vse te različne tipe nevarnosti in to resnici na ljubi večina tudi počne. Malce bolj ali manj učinkovito, a osnova je vedno tu. Nato pa se začnejo razlike med programi. Tistimi, ki vključujejo samo protivirusno in onimi, ki prinašajo še drugo zaščito. Pogledali smo, kako se glede tega razlikujejo zbirke podjetja Kaspersky lab, podobno pa velja tudi za marsikaterega drugega ponudnika.

V Sloveniji je to podjetje v zadnjih letih precej aktivno in njegovi programi se po naših izkušnjah dobro obnesejo. Osnovna zbirka Anti-Virus ponuja nujno plat spletne zaščite in nič več. Odločitev zanjo se nam niti ne zdi posebej smiselna, še toliko bolj, odkar je na voljo brezplačna različica. V Sloveniji sicer uradno ne, toda ni je problem prenesti in namestiti. Že srednja stopnja Internet Security prinaša še požarni zid, zaščito zasebnosti in identitete, blokiranje e-poštne slame, dodatni varnostni ovoj za e-bančništvo, zaščito ob ukradenem telefonu ali tablici, starševsko zaščito, in možnost blokiranja spletnih oglasov. V tem in drugih ad-blockerjih sicer Tehnozvezdje zlahka nastaviš za izjemo, ker oglasi pri nas ne motijo branja člankov. Najbolj obsežen komplet pa je Total Security, ki ponuja še varnostno kopiranje in pomočnika za gesla.

Neposredno pri ponudniku naročnina na Internet Security stane približno 70 evrov na leto za tri naprave, Total Security pa malo čez 90 evrov. V spletnih trgovinah se da licence dobiti tudi ceneje, verjetno najbolj ugodno naročnino za to zaščito pa lahko sklenejo uporabniki Telekoma Slovenije. Zanje srednji paket stane 3,67 evra na mesec, pri čemer sta prva dva meseca zastonj, najbogatejša zbirka pa 5,21 evra na mesec. Obe naročnini veljata za tri naprave. Na voljo so tudi paketi za mala podjetja, ki se začnejo pri 11,16 evrov mesečno.

Pri programih Kaspersky nam je všeč, da po nepotrebnem ne obremenjujejo računalnika. Nekatere druge varnostne rešitve si vzamejo zase precejšnjo količino pomnilnika, občasno pa še velik del procesorskega časa. Kaspersky Total Security je večinoma zadovoljen s približno 50 MB pomnilnika, procesor pa ima zaradi njega delo le redko. Tako tudi ni bojazni, da bi zbirka z več funkcionalnostmi pomenila upočasnjevanje računalnika in bi se bilo zato bolje odločiti za osnovno. Dobrodošla funkcionalnost je varno bančništvo, ki onemogoča krajo gesel s t. i. keyloggerji – programčki, ki prestrezajo tipkanje – in ki izolira zavihke, kadar je uporabnik s spletni banki, da morebitna zlonamerna koda ne more blizu. To preverjeno deluje v Chromu in Firefoxu.

Povsem zanimiv in uporaben je tudi upravljavec gesel, ki v različici, kakršna je del paketa Total Security – naložiti jo je sicer treba posebej, a to je stvar enega klika – ponuja osnovne možnosti, kot sta baza uporabniških imen in gesel ter samodejno prijavljanje s spletne strani. Vse skupaj je seveda zaščiteno z glavnim geslom, ki mora biti močno. Na voljo je potem še dodatno plačljiva različica s še vem možnostmi.

Uporabnik teh ruskih programov se lahko odloči ali bo sodeloval v »oblaku« ali ne. Če je vanj prijavljen, imajo razvijalci boljše podatke o tem, kaj se po svetu dogaja in hitreje odkrivajo grožnje in dodajajo prepoznavo novega smetja. Za uporabnika pa to potencialno pomeni boljšo zaščito. Toda kdor ima s tem, da podatki iz njegovega računalnika odtekajo nekam ven, lahko zadevo preprosto pusti izključeno. Obramba bo še vedno enako dobra, saj je veliko drugih, ki bodo v vsakem primeru prijavljeni v oblak.

Protivirusne zbirke zdaj poskušajo nadomestiti še včasih priljubljene programčke za red in čistoto v sistemu Windows, predvsem s tem, da gledajo, kateri programi so posodobljeni in predlaganjem različnih izboljšav. Nam se zdi to malo odveč. Res je, da uporabniki bolj malo skrbijo za to, da je softver posodobljen in da se lahko prav zaradi odsotnosti posodobitev pojavijo luknje, ki jih izkoriščajo napadalci. Toda vsaj ne bi bilo treba uporabnikov ves čas nadlegovati s tem. Kljub temu mislimo, da je skorajda nujno namestiti varnostni program, naročnina na dodatne funkcionalnosti prav tako ni odveč.

The post Osnoven protivirusni program ali bolj kompletno varnostno zbirko? appeared first on Tehnozvezdje.

Poleg privzetega okenskega varuha so priljubljeni še nekateri brezplačni protivirusni programi. Denimo Avast, malo manj morda v Sloveniji Avira ali AVG, četudi pogosto na testih potrošniških organizacij dobivata boljše ocene od prvega. Nova možnost pa je Kaspersky Free, ki nudi osnovno zaščito pred zlonamerno kodo in možnost varne povezave (VPN) z vključenimi 200 MB prometa. Ruski ponudnik sicer novega programa uradno ne začenja ponujati po celem svetu naenkrat, ampak izid tempira postopno, po regijah. Slovenija naj bi prišla na vrsto šele jeseni, toda s te povezave je Kaspersky Free že mogoče prenesti in ga brez težav namestiti.

Razlika v primerjavi s »polno« internetno zaščito je v tem, da pri zastonjski manjka večina dodatnih možnosti. Ni starševske zaščite, »varnega spletnega bačništva«, požarnega zidu, VPN-ja brez omejitev, itd Osebno so mi nekatere funkcionalnosti polnih paketov odveč, denimo orodje za posodabljanje nameščenih programov. Tisto glavno, preverjanje prometa in datotek, ki pridejo na računalnik in/ali jih uporabnik odpre oz. zažene, neplačljiva zadeva seveda opravlja. Bonus te različice pa je manjša poraba sistemskih virov. Z drugimi besedami, brezplačni program zaseda manj pomnilnika in zelo malo obremenjuje procesor. Zato se zdi kar primeren za kakšen prenosnik, ki ni vseskozi priključen na napajalnik. Če skop nabor funkcionalnosti seveda ustreza. V podjetju Kaspersky so prepričani, da Free ne bo tekmoval z njihovo plačljivo ponudbo, ker da ta ponuja bistveno več in zlahka upraviči svojo ceno. Odvisno je od potreb in narave dela ter potencialne izpostavljenosti, a za marsikoga je po mojem mnenju brezplačna možnost povsem zadostna.

Ponudniki protivirusnih programov so v minulih letih vsi prešli na naročniški model. Kar pomeni, da je treba za zaščito posameznega računalnika vsako leto odšteti nekaj deset evrov – polni paket za približno 70 evrov po navadi vključuje licenco za tri PC-je –, ali pa se zanašati na brezplačne različice. Po eni strani je naročnino mogoče upravičiti s tem, da program vseskozi prepoznava novo zlonamerno kodo, a po drugi strani se stroški za uporabnika kopičijo in tovrstnih naročnin je vedno več. In čeprav ponudniki razlikujejo med »internetno« varnostno zbirko in protivirusnim programom, ki je cenejši in ponuja manj možnosti, se vendarle marsikdo zateka k zastonjskim možnostim. Glede na to, da v sistem Windows vgrajeni Defender na testih ne dobiva blestečih ocen – čeprav je tudi njegova zaščita boljša od nikakršne – je pohvalno, da konkurenčni ponudniki bolje poskrbijo za tiste, ki za tovrstno varnost niso pripravljeni plačati.

The post Kaspersky Free je povečal izbiro zastonjskih protivirusnih programov appeared first on Tehnozvezdje.

Zlonamerna koda je poskušala prek e-poštnega sporočila uporabnika prepričati, da je prejel dokument in naj ga odpre. Če je prejemnik to dejansko storil, je dobil zahtevo, naj potrdi dostop do njegovega Googlovega računa, kot to počnejo mnoge aplikacije, denimo Dropbox, brskalnik Chrome in druge. Za kar uporabljajo standard za avtentikacijo OAUTH. Zadeva ga je že odpeljala na prijavno stran in šele tam je pozoren uporabnik videl, da je sporočilo prišlo s sumljivega računa. Kdor je potrdil dostop tej lažni aplikaciji, ji je dal dovoljenje za upravljanje z njegovim e-poštnim predalom v Gmailu in s seznamom stikov.

Ukana pa je bila v tem, da se je črv izdajal za Googlovo aplikacijo, saj je imel ime Google Docs. V Googlu so medtem že onemogočili, da bi kdorkoli lahko dajal svojim storitvam taka imena. In tudi zaustavili tokratnega črva. Zagotovo pa se bodo pojavili novi tovrstni poskusi. Zadeva je eleganten način, kako z ribarjenjem priti do uporabnikovih podatkov, ne da bi bilo sploh treba prestreči ali uganiti njegovo geslo.

V Googlu tistim, ki jih je napad prizadel, priporočajo, naj se prijavijo v varnostni pregled svojega računa in pogledajo, če je vse v redu. V tem razdelku nastavitev pa je mogoče preveriti, katere aplikacije imajo dostop do Googlovega računa. Če je med njimi kakšna sumljiva, jo odstrani s seznama (klik nanjo in potem na gumb odstrani).

Kot vedno pa velja biti skrajno pozoren pri odpiranju elektronske pošte. Če nisi stoodstotno prepričan(a), od koga je, jo pusti pri miru. Tudi če na prvi pogled izgleda, da je od Googla ali od kakšnega drugega avtentičnega vira. Google ti zelo, zelo verjetno ne pošilja dokumentov. In nasploh ti ponudniki zelo redko pišejo uporabnikom, če pa že, pri tem ne zahtevajo odpiranja priponk, potrjevanja različnih dovoljenje in česa podobnega. Je pa sinočnja oblika ribarjenja taka, da protivirusni programi ne pomagajo. Edino, kar pomaga, je skrajna previdnost uporabnika. In hitro ukrepanje ponudnikov zlorabljenih storitev.

Kot kaže, pa se bo treba navaditi, da lahko ribarjenje poteka tudi na drugačne načine. In pri potrjevanju dostopa aplikacijam natančno pogledati, od kod prihaja zahteva. Četudi na prvi pogled izgleda, da je od ponudnika ali od nekoga v imeniku, lahko podrobnejši ošvrk povezve (url-ja) razkrije sumljivo pot. Še bolje pa se držati načela, da ne dovoliš dostopa do tvojih računov in s tem podatkov nobeni aplikaciji, ki je nisi sam(a) namestil(a) in s tem sprožil(a) zahteve po določenih dovoljenjih.

The post Ribarjenje v Google Docs dalo novo lekcijo ponudniku in uporabnikom appeared first on Tehnozvezdje.

Projekt na enem mestu združuje podatke in nasvete, kako se obvarovati pred okužbo z zlonamernimi programi, ki »zaklenejo« podatke na računalniku. Predvsem pa orodja za dešifriranje z vsemi z vsemi znanimi ključi. Za mnoge različice izsiljevalskih virusov namreč obstajajo dešifrirni ključi, saj so v obtoku že dovolj dolgo, da so se uspeli policije, nacionalni odzivni centri in varnostna podjetja dokopati do podatkov za odklepanje podatkov. Za nekatere novejše na žalost tovrstnih ključev ni, zato takrat ostaneta samo dve možnosti. Ali plačati ali pa se sprijazniti s tem, da bo treba na novo naložiti operacijski sistem. V takem primeru pred izgubo podatkov pomagajo varnostne kopije, ki pa jih je bilo seveda treba ažurno delati že prej.
Kot na več mestih poudarja tudi spletna stran projekta No More Ransom, sta glavna načina za obvarovanje pred izsiljevalsko nadlego prav redno kopiranje datotek, po možnosti na več koncev – na zunanje in omrežne diske, v oblak in še kam –, in pa posodobljen protivirusni program. In zraven še popolno nezaupanje do vsega, kar pride po e-pošti in drugih kanalih. Če ne poznaš pošiljatelja, če datoteka izgleda sumljivo, če nisi pričakoval in ob podobnih opozorilnih znakih je vedno najboljša odločitev zadevo čim prej izbrisati. »Kaj pa če …,« po navadi pripelje zgolj do okužbe, ničesar drugega. Če nekdo res želi spraviti nekaj do tebe, se bo za to že potrudil, vse ostalo so prevare, izvedene tako, da poskušajo prikazati, kakšno srečo imaš. Žal mi, ampak nimaš je, internetna previdnost in nezaupljivost nikoli ni odveč.

Za prevod spletne strani so poskrbeli v nacionalnem odzivnem centru za posredovanje ob omrežnih incidentih (SI-CERT), ki je tudi partner projekta No More Ransom. Njegovi pobudniki so sicer nizozemska policija, Europol in podjetji Intel Security (prej McAfee) in Kaspersky Lab. Za določena dešifrirna orodja od skupaj že 39-ih so poskrbeli še v podjetjih Avast, Bitdefender in drugih. Glavni cilj partnerjev je pomagati žrtvam izsiljevalskih virusov, da znova pridobijo dostop do svojih podatkov brez plačila odkupnine kriminalcem.

Po podatkih te iniciative število žrtev tovrstnih napadov narašča in je v obdobju med aprilom 2015 in marcem 2016 doseglo 718 tisoč, kar je bilo več kot petkrat več kot enakem obdobju v letih 2014 in 2015.  Od lanskega decembra naprej so orodja na omenjeni strani že deset tisoč žrtvam napadov izsiljevalskih virusov omogočila, da so se brez plačila odkupnine spet dokopali do svojih podatkov.

The post Pomoč pred izsiljevalskimi virusi zdaj tudi v slovenščini appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, se strinjajo, da je bile 2016 leto izsiljevalskih virusov. Poznamo jih sicer že dolgo, ampak letos so se res razpasli in tudi v Sloveniji povzročili nemalo težav. Osebno poznam nekaj nesrečnikov, ki so jim tovrstni virusi zaklenili dostop do datotek in jim večinoma ni preostalo drugega, kot formatiranje diska. Plačevanje od 500 do 1500 evrov odkupnine v bitcoinih (in po možnosti v kratkem časovnem roku) je za marsikoga prezahtevno in tudi predrago opravilo. Vsekakor sta tu dve lekciji – nikoli ne odpiraj priponk v e-pošti, za katero ne več, zakaj se je znašla v nabiralniku, in še bolj pomembno – redno izdeluj varnostne kopije. Če se le da, na več koncev. Na omrežni disk (NAS), na (prenosen) zunanji disk ali dva, na drug računalnik, v oblak. Glavno je, da imaš pomembno dokumente na več neodvisnih nosilcih in jih lahko vedno dobiš nazaj, tudi če je treba kakšen računalnik formatirati in na novo namestiti operacijski sistem.

Kolikšen je bil v resnici porast izsiljevalskih virusov? V slovenskem odzivnem centru za omrežne incidente (Si-cert) so samo marca prejeli skoraj 300 prijav. Okužene so bile številne šole, knjižnice, zdravstveni domovi, mestne občine, lekarne, muzeji, majhna in velika podjetja ter številni posamezniki. Ponudnik varnostnega programja Kaspersky lab pa je letos zabeležil več kot 54 tisoč modifikacij kripto-izsiljevalske kode in odkril 62 novih družin teh virusov. Izjemno rast si lahko pogledate na grafu.

[infogram id=”91a19c32-5386-4f9a-a346-6934fd9493cc” prefix=”PCX”]

Letošnja novost je bila še e-slama na pametnih telefonih. O tem smo pisali poleti, ko je kopica uporabnikov dobivala sms-e s sporočili, da jih čaka fotografija, v resnici pa je povezava preusmerila na namestitev aplikacije, ki je obljubljala nagrade. Kar pa je bila seveda prevara. Malo manj v ospredju so bili v tem letu poskusi ribarjenja, torej pridobivanja podatkov o bančnih geslih, številkah kreditnih kartic in podobnih. Zato pa so krekerji vdirali v bančno platformo SWIFT in neposredno iz bank kradli milijone. Ta sistem je star nekaj desetletij in varnostno precej luknjičast, zakrpati in celo zamenjati pa ga je skoraj nemogoče, saj na njem sloni celotno globalno bančno pretakanje denarja naokrog.

Razširili so se tudi napadi prek t. i. interneta stvari, kjer so napadalci uporabili veliko število v omrežje povezanih naprav, da so izvajali ohromitve storitev (t. i. napadi denial of service). Tako so uspeli z varnostnimi kamerami eno jesensko popoldne spraviti na kolena dobršen del prometa pri enem največjih domenskih registrarjev v vzhodnem delu ZDA, kar je prizadelo tudi nekaj pomembnih medijev in drugih dobro obiskanih spletnih portalov. Na finskem pa so napadalci na dan ali dva ohromili ogrevanje v eni od sosesk, saj je bil sistem daljinsko voden in zato prav tako povezan v internet. Upravljavci so ga uspeli spet vzpostaviti z radikalnim znižanjem pasovne širine. Nastavljanje peči ali toplotnih črpalk pač ne zahteva zelo hitrega interneta in to je za zdaj rešitev pred tovrstnimi napadi, ki pa jih bo verjetno vedno več, saj ima množica povezanih naprav zelo slabo varnost, kar lahko krekerji hitro izkoristijo. Vseeno upamo, da bo 2017 prineslo več pozitivnih novic in premikov na varnostnem področju.

The post Letos so nam najbolj pretili izsiljevalski virusi appeared first on Tehnozvezdje.