Že po videzu in občutku v rokah sta si Mi 11i in novi 11T Pro zelo podobna, enako pa velja še za malo cenejši 11T, pri katerem kupec dobi za stopnico manj zmogljiv procesor (Mediatek Dimensity 1200) in nekoliko počasnejše, a še vedno hitro polnjenje (67W). Vsi trije so sicer povsem plastični, a je ohišje zelo trdno in nikakor ceneno. Občutek je boljši kot pri pol cenejših modelih, kot je Redmi Note 10 Pro, a vendarle ne tako prestižen kot pri »pravem« Mi 11 ali Mi 11 Ultra s kombinacijo kovine in stekla. Mimo tega, da so vsi trije veliki, ne moremo, se je pa nad tem zdaj že malo nesmiselno pritoževati, kaj šele zgražati, ker tudi konkurenca izdeluje mobilnike z enakimi dimenzijami, in kupcem, pa tudi nam, so veliki zasloni pač všeč.

Čez ta zaslon je težko imeti kakšne pripombe. Velik je 6,67 palcev, vrste OLED in podpira 10-bitni prikaz barv ter osveževanje s 120 Hz. Zato je slika res živahna in pomikanje vsebine gladko, tudi kalibracijo so lahko izvedli nekoliko drugačno kot pri cenejših telefonih, ki sicer na papirju ponujajo zaslon z enakimi »lastnostmi«, a se pokaže razlika v belini, barvah, dinamiki, če smo ju postavili skupaj. Osveževanje je sicer statično, izbrati se da samo 120 ali 60 Hz, na srečo pa prva možnost ne vpliva pretirano na trajanje baterije. Najvišja svetilnost je 800 kandel na m², kar je ravno še dovolj za dobro vidljivost na soncu, so pa v nekaterih (dražjih) telefonih tudi svetlejši zasloni. Za prikaz video vsebin je 11T (Pro) odličen, tudi stereo zvočnika sta dovolj solidna, da je mogoče uživati celo brez slušalk ali zunanjega zvočnika bluetooth. Znova se sliši razlika v primerjavi z Redmi Note 10 Pro, saj je zvok bolj poln in premore več basov. Vse to pa velja tudi za Mi 11i, skoraj z mikroskopom bi bilo treba iskati kakšne konkretne razlike.

Kot rečeno je glavna in edinstvena prednost novega modela Pro v ekstra hitrem polnjenju s priloženim napajalnikom, ta je skoraj tako velik kot novejši, ki jih srečujemo pri tankih in lahkih prenosnikih. Bateriji – ločeni sta prav zato, da gre vse skupaj lahko hitreje – z njim res rapidno pridobivata odstotke. Po uradnih podatkih je mogoče telefon od povsem praznega do povsem polnega spraviti v 17 minutah in to dejansko drži. Kadar koli sem ga pustil priklopljenega za deset minut, je v tem času pridobil več kot polovico napolnjenosti ali pa sem ga odklopil že na stotih odstotkih, če je bil na začetku polnjenja nekje okrog petdesetih. Če se takrat, ko se začneš odpravljati od doma, zaveš, da je baterija premalo napolnjena, samo priklopiš in odklopiš, preden zares odideš, pa bo zagotovo dovolj zaloge do konca dneva. Tudi sicer je avtonomija baterije s 5000 mAh kapacitete v redu, že tako ali tako se da brez težav prebiti čez cel dan in še ostane zaloge, vendar je poanta tega telefona v tem, da ga vsake toliko časa za nekaj minut priklopiš na omenjeni napajalnik in se sploh ne obremenjuješ z vzdržljivostjo. Kako bo na dolgi rok z baterijo, težko rečem, verjetno pa ne bo izgubila toliko kapacitete po denimo dveh letih, da bi se to bistveno poznalo, pa še vedno se bo polnila ekstremno hitro.

Komur se to zdi dobra dodana vrednost in se bo navadil na drugačno rutino polnjenja, hkrati pa bi rad imel vrhunsko zmogljiv in odziven telefon, mu vsekakor priporočam 11T Pro. Kdor je pripravljen na kompromise pri enem ali drugem, pa se lahko odloči tudi za 11T in prihrani približno 150 evrov, ali pa za podobno ceno izbere Mi 11i, ki se resda polni precej počasneje – za celoten cikel potrebuje slabo uro –, a je enako hiter in ima za moj okus boljši foto-video del. Najprej glede zmogljivosti. Vsi telefoni s procesorjem Snapdragon 888 »letijo«, pri običajni uporabi jih je malodane nemogoče pripraviti do kakšnega upočasnjevanja. Edino pri najbolj zahtevnih igrah se lahko po daljše času pojavi segrevanje in potencialno zniževanje takta, vendar ne verjamem, da bo to občutilo veliko uporabnikov.

Fotoaparat in snemanje videa pa sta nenavadna zgodba, kjer pridemo do tega, da zadeve niso take, kot morda na prvi pogled izgledajo. Kombinacija glavnega objektiva s 108-milijonskim tipalom, ultraširokokotnega z 8-milijonskim in 5-milijonskega makra je na papirju enaka kot pri modelu Mi 11i. Z Izjemo dejstva, da tokrat niso vgradili optičnega umirjanja slike, kar pa se vsaj podnevi ne bi smelo poznati. Vendar nisem prepričan, da je tipalo sploh enako, ali pa so popolnoma spremenili obdelavo signala z njega, kajti fotografije izpadejo popolnoma drugačne, najsi bo brez vklopljene umetne inteligence in še posebej z njo. Če sem pri fotografijah, ki jih zajame glavni objektiv telefona Mi 11i pogrešal nekaj dinamike in detajlov, a se mi drugače niso zdele napačne, pa sem nad temi z 11T Pro razočaran. Obdelava je izredno agresivna in fotografije za moje oko delujejo umetne. Preveč je poudarjanja barv (vse vleče na vijolično in ekstremno živo zeleno), kontrastov in robov, dinamika ravnih ploskev je slaba, saj je pogosto niti ne vidi vzorcev, reliefov in podobnega, vse skupaj je kričeče in kičasto. Predstavljam si, da bo to določeni cilji skupini všeč, fotografskim puristom pa zagotovo ne. Nočni posnetki so povprečni in daleč od tega, kar zmore denimo najnovejši iPhone, čeprav se v Xiaomiju želijo primerjati z njim. Ultraširoki objektiv prikaže malo detajlov, je optično slab na robovih in ima še slabšo dinamiko, makro pa je sicer napredek v primerjavi s tistimi, ki premorejo vsega 2 milijona pik, a še vedno ne zmore prikazati veliko detajlov in barvna reprodukcija je bleda. Bolje je uporabiti digitalni zum (2x) z glavnega objektiva, ki sploh ni tako napačen.

Snemanje videa, sploh s tistimi super duper učinki, ki jih tako poudarja proizvajalec, je še ena zgodba zase. Sam po sebi je kot snemalna naprava 11T Pro povsem soliden. Za razliko o fotografij, pri videu ni vse tako nasičeno in pretirano, zato je slika solidna, tudi se ne razlikuje dosti od tiste pri Mi 11i, in zvok je dober. Posebni učinki pa so lahko zabavni, vendar je po eni strani z njimi veliko več dela, kot bi nas radi prepričali v promocijskih videih, in po drugi strani nikakor niso ne odločilni za izbiranje telefona ne dovolj dobri za kakršno koli profesionalno uporabo. Najbolj izpostavljenega, nekakšen zum obraza v okolju, je sploh izredno težko posneti, ker telefon skoraj vsakič potoži nad prehitrim premikom in vse skupaj prekine. Z nekaterimi drugimi gre lažje, a denimo za kloniranje iste osebe na posnetek in še katerega se je treba dobro pripraviti, poiskati primerno ozadje, po možnosti postaviti telefon na stativ in potem še naštudirati pozicije, da se prvi in drugi »jaz« na končnem posnetku dejansko tepeva drug drugega, ne mahava v prazno ali se prekrivava.

Glede povezljivosti, najsi bo 5G, Wi-Fi 6 ali bluetooth 5.2, je vse super. Še naprej pa me moti prepoznava prstnih odtisov v stranski tipki za vklop, kajti telefon zazna čisto vsak dotik in če ga »valjaš« po rokah, obstaja velika verjetnost, da ga bo potem treba zaradi preveč »neuspešnih« prepoznav odkleniti s kodo. Po hitrem skoku v fotoaparat z dvojim pritiskom tipke pa se potem ob pritisku za zaklepanje telefon odklene in je treba pritisniti še enkrat za dejansko zaklepanje. Tudi za uporabo na mizi so čitalniki prstnih odtisov v zaslonu bolj priročni. Medtem programska oprema MIUI ni več tako kičasta in nadležna s Xiaomijevimi aplikacijami (z oglasi se sploh ne srečujem), kot je bila še kakšno leto nazaj, še vedno pa se mi zdijo nekatere druge bolj prijazne, prilagodljive in imajo predvsem manj predrugačene izbirnike nastavitev, kjer se da kaj najti tudi brez iskalnika.

Že dolgo me ni noben telefon tako begal kot Xiaomi 11T Pro. Razen super hitrega polnjenja ni pravega razloga za njegov obstoj, saj ni kaj dosti drugačen kot Mi 11i. Še dodatna težava pa je v tem, da mi je bil Mi 11i zaradi solidnega fotoaparata v zelo hitrem in dobro opremljenem telefonu zelo všeč. Tu pa mi foto-video del sploh ni všeč in skupaj z višjo ceno (650 evrov za 128 GB in 700 evrov za 256 GB) ter še vedno odsotnimi teleobjektivom, brezžičnim polnjenjem, vodotesnostjo in boljšimi materiali ohišja je vrednost za denar slabša.

The post Xiaomi 11T Pro: Super hitro polnjenje baterije edini smisel obstoja (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Mi 11i je nekje v sredini družine telefonov s podobnimi oznakami. Nad njimi sta »osnovni« Mi 11 in super-duper fotografsko in nasploh ekstremni Mi 11 Ultra, pod njim pa še dve različici Mi 11 Lite (s 5G in brez). V primerjavi s »pravo« enajstico je nekaj razlik, ki lahko so, lahko pa tudi niso pomembne, odvisno od tega, koga vprašamo. Še vedno je tu procesor Snapdragon 888, 8 GB pomnilnika in 256 GB prostora za podatke. Zaslon je prav tako OLED s podporo prikazu HDR10+, vendar manjši (6,67-palčna diagonala namesto 6,81-palčne), »zgolj« polne visoke ločljivosti namesto QHD. Baterija je za odtenek manjša (4520 mAh namesto 4600 mAh) in se polni nekoliko počasneje, s 33W, ter zgolj žično. Ohišje je nekje vmes med cenejšimi plastičnimi in prestižnimi kovinsko-steklenimi, morda največja razlika pa je v foto-video sklopu, čeprav nepoučen kupec takega zaključka iz golih tehničnih podatkov ne bi izpeljal. Glavni objektiv ima v obeh primerih 108 milijonov pik, toda tipalo ni enako. Morda je enako tistemu v modelu Redmi Note 10 Pro, vendar pa se razlikuje obdelava signala s tipala. Ultraširoki objektiv ima tipalo z osmimi milijoni pik (namesto trinajstimi), makro s petimi milijoni pa je verjetno identičen v vseh.

Kdor je upal na ne prevelik telefon, bo verjetno razočaran. Kajti mere in tudi masa (163,7 x 76,4 x 7,8 mm in 196 g) so skoraj identične kot pri Mi 11 ali Redmi Note 10 Pro. Mi 11 je z večjim in lepšim zaslonom bolje izkoriščen. Za ljubitelje malce manjših mobilnikov bo bolj primeren Realme GT 5G, ki tekmuje v popolnoma istem razredu, a o njem več v ločenem testu. Ohišje je sicer kompaktno, lepo izdelano in daje boljši občutek v roki kot malce preveč plastični Redmi Note 10 Pro, čeprav nisem prepričan iz kakšnega materiala je izdelano hrbtišče telefona. Vodotesnost je uradno zgolj osnovna, reč bi morala preživeti, če se malce zmoči, bolje pa je, da ne pade v vodo.

Zaslona Mi 11 nisem videl, je pa že ta, ki so gra vgradili v Mi 11i zelo lep. Barvit, kontrasten, dobro viden na soncu, še z nekoliko bolj všečno kalibracijo barv kot tisti v pol cenejšem Redmiju Note 10 Pro. Prav tako ponuja osveževanje s 120 Hz in skupaj z zmogljivim procesorjem je premikanje vsebine po ekranu res gladko. Tu smo prišli do nivoja, od koder je težko iti nazaj na karkoli bolj običajnega, dokler to ne postane standard. Xiaomi je kot standard že postavil tudi stereo zvočnika in pri dotičnem izdelku sta zelo solidna, boljša kot pri cenejših modelih, a še vedno malo v zaostanku po kakovosti in glasnosti za najboljšimi. Še naprej pa proizvajalec zavaja z odprtinami na zgornji stran, od koder zvok ne prihaja, saj je za en kanal uporabljen zvočnik, ki je sicer namenjen pogovorom.

Osrednja prednost tega modela pred kakšnim ne veliko cenejšim je v zmogljivostih in pomnilniku. Tu namreč ni kakšnih kompromisov, razen če bi kdo raje imel 12 GB delovnega pomnilnika namesto 8 GB, kar pa bi bila bolj garancija za enako tekoče delovanje tudi čez tri leta, zdaj bi se komaj poznalo. V glavnem, telefon je izjemno hiter in ponuja dovolj prostora tudi za veliko snemanja videa ali shranjevanja različnih večpredstavnostnih vsebin. Baterijsko ni izvrsten, toda skozi dan se je mogoče z lahkoto prebiti z enim polnjenjem. Priloženi 33-vatni polnilnik ni najhitrejši, a vseeno omogoča, da v približno pol ure telefon pridobi polovico napolnjenosti. Za 600 evrov (v prosti prodaji) bi si seveda želel še brezžičnega polnjenja, toda to je lastnost, ki jo proizvajalci običajno postavijo povsem na konec spiska.

In če so zmogljivosti ključna vaba za potencialne kupce, sta fotografija in snemanje videa tisti področji, kjer upravičeno pričakujemo največje kompromise. Kljub temu smo bili kar presenečeni, saj so fotografije z glavnega tipala zelo solidne, video 4K pa je sploh lep in dobro stabiliziran. Nekateri (dražji) ga prekašajo pri dinamičnem razponu, še posebej v temnih predelih scen, in v detajlih, toda napredek v primerjavi  z videom s poceni telefonov je opazen. Sploh v slabši svetlobi, kjer je ta telefon ravno nekje na pol poti med slabimi in res dobrimi.

Pri fotografijah bi mogoče na prvi pogled zaman iskali pomembne razlike, če za primerjavo vzamemo Redmi Note 10 Pro. Celozaslonsko izpadejo zelo podobno ali celo identično, toda podrobnejši pogled razkrije boljšo reprodukcijo barv, nekaj več ohranjanja detajlov, tudi širši dinamični razpon. Govorimo o fotografijah z glavnega tipala. Tudi tu Mi 11i ni na nivoju najboljših, a je na dovolj visokem nivoju, da mu ne moremo česa resnejšega zameriti. Zato pa sta ultraširokokotni in makro objektiv dejansko na ravni nižjega cenovnega razreda in tudi »zum«, ki ga fotografska aplikacija obljublja, je zgolj digitalen, ne zna niti uporabiti presežka pik na glavnem tipalu, tako da bi se dalo postoriti še kaj več, a so se v Xiaomiju nekoliko prehitro zadovoljili s tem, da glavno tipalo zagotavlja spodobne fotografije in video. Slednjega je mogoče snemati tudi v 8K, vendar priporočamo, da ostanete pri 4K, saj bodo rezultati boljši ter predvajanje in morebitna montaža lažja.

Povezljivost je na najsodobnejši ravni s 5G, zagotovo delujočim pri Telekomu, Wi-Fi 6 in bluetooth 5.2. Med testom je bila tudi programska oprema (MIUI 12) ves čas posodobljena, vključno z varnostnimi popravki. Xiaomi je že pred časom toliko prilagodil svoj uporabniški vmesnik, da je bolj minimalističen, »evropski«, če hočete. Še vedno pa povsem premeče nastavitve telefona, zato se je v njih težko znajti, če ste navajeni kakšne druge znamke.

Pri telefonih, ki so nekoliko okrnjene različice standardnega modela, je še bolj kot sicer pomembna cena. Mi 11i z 256 GB za 600 evrov je v tem pogledu uspel poskus, saj je Mi 11 s takšno konfiguracijo še pol dražji (900 evrov). Zato nekaj kompromisov pri materialih, zaslonu in hitrosti polnjenja ne moti. Pa tudi tiste pri fotografiranju in snemanju videa se da požreti, čeprav jih seveda nismo veseli. To je skoraj paradni telefon za (ravno še) srednjerazredno ceno.

The post Xiaomi Mi 11i: Eden začetnikov novega, zanimivega razreda telefonov appeared first on Tehnozvezdje.