Kako se fotografsko primerjata Xiaomi Mi 11 Ultra in Samsung Galaxy S21 Ultra, pa še Huawei Mate 40 Pro za dobro mero
Matjaž Ropret 28. septembra 2021 ob 06:33

Fotografija se je trdno ustalila kot tisto področje, ki ga proizvajalci dražjih telefonov najbolj izpostavljajo. Ne brez razloga, kajti tu so dejansko največje razlike. Modeli, kot so Xiaomijevi Mi 11i in 11T (Pro), Realme GT, Oneplus 9 in drugi v novem srednjem cenovnem razredu (približno med 550 in 750 evri), se lahko s tistimi za tisoč evrov in več kosajo v marsičem, najsi bo hitrost procesorja in lepota zaslona, toda v fotografskih sposobnosti v resnici ne. Že nabor objektivov je drugačen, predvsem pa kakovost posnetkov, ki jih telefoni zmorejo. Po drugi strani pa so razlike med najboljšimi predvsem »filozofske«, kot dokazuje tudi naša tokratna primerjava.

Na nekaj fotografskih sprehodov smo vzeli naslednjo trojico telefonov: Xiaomi Mi 11 Ultra, Samsung Galaxy S21 Ultra in Mate 40 Pro. Prvi je zanimiv predvsem zato, ker se je povzpetniški kitajski proizvajalcev z njim konkretno zoperstavil Samsungovi Ultri in poskušal prevzeti fotografski tron. Navsezadnje so celo na zadnjo stran vgradili mali zaslon, vzet iz zapestnice Mi Band 5, ki pomaga pri zajemanju selfijev (pri snemanju videa žal ne pomaga, ker je takrat izključen). Huawei pa je bil v zadnjih letih trdno med vodilnimi fotografskimi znamkami in bi tam zagotovo še vedno vztrajal, če ga ne bi spodkopale ameriške sankcije. Pravzaprav bi lahko trdili, da še ni zares sestopil, toda ostali ga dohitevajo ali prehitevajo in pri njih ni omejitev, kaj s fotografijami početi.

Od tokratnih pretendentov najbolje poznamo Galaxyja S21 Ultra in ta ima tudi največ objektivov na foto-video sklopu. Poleg glavnega s 108-milijonskim tipalom in ultraširokokotnega z 12-milijonskim še dva teleobjektiva, oba z 10-milijonskim tipalom. Prvi ponuja trikratno optično povečavo, drugi, periskopski, pa desetkratno. Samsung se je letos pametno izognil napisu 100-kratni zum ali podobnemu na samem telefonu. Se je pa zdelo, da to mora poudariti Xiaomiju, ki se hvali s 120-kratnim približanjem motiva, kar je seveda popolna traparija, saj gre v veliki meri zgolj za digitalni zum. Ta aparat, na katerega se bomo najbolj osredotočili, ima sicer tri objektive. Glavni ima pod seboj tipalo s 50 milijoni pik, pri ultraširokem in teleobjektivu pa sta tipali 48-milijonski. Optična povečava je petkratna. V namembnosti ima Mate 40 Pro enak nabor, le da sta tipali pri ultraširokokotnem in periskopskem teleobjektivu 20- in 12-milijonsko. Huawei sicer na nekaterih trgih ponuja tudi model Mate 40 Pro+, ki ima enako kombinacijo 3- in 10-kratnega teleobjektiva kot Galaxy S21 Ultra, vendar z 12 in 8 milijoni pik. Žal do njega v Sloveniji nimamo dostopa, zato pač Mate 40 Pro, ki smo ga  pridobili za test. Zagotovo bo kdo vprašal, kje je iPhone. Takrat, ko se sem uspel za nekaj dni dokopati do Mi 11 Ultra, novih iPhonov še niti predstavili niso. Se pa ravno v teh dneh ukvarjam s primerjavo med iPhonom 13 Pro Max in Galaxyjem S21 Ultra.

Začnimo torej s konkretnimi primeri.

Že prva fotografija pokaže, da so telefoni po kakovosti dokaj izenačeni, razlike pa so v pristopu posameznega proizvajalca, kako se loteva obdelave signala in kakšno »upodobitev realnosti« želi prikazati. Pri fotografijah v običajni dnevni svetlobi seveda ni presenetljivo, da so primerljivo dobre, ne glede na razlike v velikosti tipal, največji zaslonki in podobnem. Precejšnja je razlika v barvah, kjer ima Xiaomi bolj poudarjene rumene tone, pri Samsungu je zelena precej bolj živa, medtem ko je Huawei, kot običajno, nekoliko bolj vijoličast (še posebej nebo) in v splošnem bolj temačen. Za slednjega bi tudi lahko rekli, da ima manjši dinamični razpon, kajti iglavci v sredini so denimo slabše vidni, podobno pri Xiaomiju, a to je lahko vsaj do neke mere namerno, da fotografija izgleda bolj »naravno« in manj umetno, kot morda Samsungova, kjer je tendenca po čim svetlejših motivih opazna že več let. Zato pa se zdi barva neba pri korejskem telefonu najbližje realnosti.

Tudi ta fotografija v manj ugodnih oz. precej neugodnih svetlobnih razmerah (prosvetlobi) pokaže, da se Mate 40 Pro dobro spopada z zahtevami visokega dinamičnega razpona (HDR). Najbolj očitno je izrisal oblake, vendar noben del fotografije ni pretemen, dobro se je spoprijel tudi z listi na svetlem ozadju, ki so povzročili nekaj težav Mi 11 Ultra.­­ Ta se tudi ne uspe vedno izogniti rahlim presvetlitvam. S21 Ultra je nekje vmes in za moj okus izpade dokaj v redu, se je pa treba znova sprijazniti z razlikami v barvnih preferencah proizvajalcev. Huawei »primeša« najmanj rdeče ali rumene (pot, listje na tleh), a najbolj poudari travo.

Kako zelo različno prezentirajo barve, še posebej v načinu umetne inteligence (pri Xiaomiju in Huaweiju) oz. prepoznave prizorov (Samsung), pokaže tale prizor. Pri Galaxyju S21 Ultra vse vleče na rdečo. Huawei je znova najbolj nevtralen, a nekateri opazovalci bi rekli anemičen. Xiaomi je bližje Samsungu, vendar ne tako izrazit. Znova je imel nekaj težav s sončno svetlobo v ozadju in odbleski. Detajle se zdi, da ima najbolj izrazite Mate 40 Pro.

Ta primerjava zgolj med Xiaomijevim in Samsungovim telefonom še enkrat potrdi že prej opisano. Drugi daje poudarek na tem, da je vse na motivu svetlo in dobro vidno, nič »v senci«, in da so barve žive, izstopajoče. Poudarjanje robov je močnejše kot pri prvem, vendar se pri Xiaomiju opazi več ostrenja (»sharpeninga«) za doseganje bolj izrazitih detajlov. Temu so znova ponagajali odbleski in dinamiko bi lahko ocenili za slabšo, ker je več predelov dokaj temnih. A to je znova lahko stvar preferenc.

Zanimivo je pogledati, kaj telefoni počno z vklopljeno umetno inteligenco oz. prepoznavo motivov ali brez. Zgornji primeri so s tem načinom in pri vseh je videti bolj živo zeleno Ljubljanico, bolj bele fasade, večje kontraste (denimo obrežje na sredini). Pri Xiaomiju je razlika največja, pri Samsungu za moje oči najmanjša.

To se še toliko bolj potrdi pri fotografijah s teleobjektivom. Spodnja Xiaomijeva in Huaweijeva posnetka ima bistveno bolj izrazito jezero, poudarjene kontraste pri gozdičkih, Mi 11 Ultra tudi povsem drugačne odtenke hribov za jezerom. Pri Samsungu se razliko prav tako opazi, a tako drastična.

Tule je še posamično Mi 11 Ultra, da se lepše razloči razlike. Na levi sta fotografiji brez »izboljšave« z umetno inteligenco, na desni pa z njo.

Če še podrobneje pogledamo izris detajlov, se jih največ vidi pri Huaweiju. Ali zaradi večjega in morda naprednejšega tipala ali zaradi bolj agresivnega ostrenja pri obdelavi, pa je težko reči. Dejstvo pa je, da tako Mate 40 Pro kot Mi 11 Ultra prikazujeta teksture, kjer so pri S21 Ultra bolj ali manj gladke ploskve. Vendar so po drugi strani še posebej pri prvem dokaj nenaravno, preostro izrisani listi bršljana. Sicer pa ta primer še pokaže, da umetna inteligenca (spodaj) na izris detajlov in ostrenje ne vpliva, od nje so odvisne le barvne krivulje in kontrasti.

V slabi svetlobi je, morda presenetljivo, najlepše detajle in najbolj »prave« barve zadel Galaxy S21 Ultra, ki pa ga tendenca po svetljenju prizora skoraj pripelje do presvetlitev (vmesna stena na levi in tudi na desni, pa zid v notranji sobi). Pri Mi 11 Ultra je povsem preveč modre na zunanjem zidu in rumene na povsem zadnji steni, zato pa je dinamika tokrat precej dobra. Mate 40 Pro je imel težave z zajemom dovolj svetlobe in je slab v detajlih, zato pa kar dober v dinamičnem razponu.

Tu je položaj nekoliko obrnjen. Tokrat je Mi 11 Ultra poskušal narediti svetlejšo fotografijo in se na steni ter na blazini že opazi, da je skoraj malo pretiraval. Tudi odeja je pretirano rdeča. Toda detajli so boljši kot pri Samsungu, prav tako je manj šuma v temnih predelih.

Ultraširokokotnemu objektivu nisem posvečal velike pozornosti. Pri vseh je soliden, dovolj dober za prikaz fotografij na zaslonu, in preslab za kaj več, noben pa ne izstopa. Znova se dobro opazi že znane razlike v barvah.

»Zumiranje« je pri tej trojici precej bolj zanimivo. Tu so v zgornji vrsti petkratna optična povečava pri kitajskih telefonih in trikratna pri korejskem. V spodnji pa desetkratna optična pri Galaxyju S21 Ultra in »hibridna« pri ostalih dveh. Za petkratno se na prvi pogled mate 40 Pro zdi bolj »mehak« in zato v zaostanku, toda podrobnejši pogled razkrije manj agresivno obdelavo, kar se opazi na ostrenju robov ter poudarjanju barv in kontrastov. Zadeva je še bolj vidna pri desetkratni povečavi, kjer je seveda korejska Ultra v veliki prednosti zaradi optike in tako lahko prikaže precej bolj natančne podrobnosti.

Tu je še zumiranje s 3- ali 5-, nato 10-, 20- in 30-kratnih faktorjem. Samsung je na začetku pri tovrstnih motivih v manjšem hendikepu, toda z desetkratnim teleobjektivom nato v prednosti. Precej je odvisno od tega, kako daleč je tisto, kar želimo fotografirati. Če ni predaleč ali če je zelo daleč, je Galaxy S21 Ultra najbolj primeren. Za tisto nekje vmes, pa se bolje obneseta druga dva s petkratno povečavo. Pri čemer je Mi 11 Ultra tu imela nekaj težav s svetlobo, čeprav je bilo še sredi (resda rahlo oblačnega) popoldneva. V vsakem primeru je že 20- in sploh 30-kratna povečava bliže narisanemu motivu kot pravi fotografiji. Vse nad vrednostjo 30 pa je tudi pri Galaxyju S21 Ultra, ki je sicer najdlje ohranja kolikor toliko spodobno kakovost, nesmiselno.

Tu je še primer, zakaj se mi zdi trikratni teleobjektiv (po možnosti še v kombinaciji z desetkratnim) pogosto bolj uporabna možnost. Pri vsakdanjem fotografiranju je po mojih izkušnjah več motivov, ki zahtevajo od dva do največ štirikratni »zum«, petkratni pogosto že preveč približa. Trikratni digitalni pri Mi 11 Ultra pa je očitno inferioren optičnemu pri Galaxyju S21 Ultra, čeprav tudi ta po kakovosti precej zaostaja za glavnim objektivom tega telefona in je podobno kot petkratni pri konkurentu v vseh pogledih preveč »navit«.

Za konec še portretni način. Pri tem je težko narediti primerjavo s fotografijami, ki bi izpadle enako ali vsaj zelo podobno, saj se vsak telefon obnaša drugače. Galaxy S21 Ultra je dovolil kader bolj od blizu in tudi naredil najbolj »umetniški« posnetek, z dobrimi kontrasti, brez presvetlih predelov, in najbolj zamegljenim ozadjem, pri čemer je tudi dokaj lepo ohranil ostro, kar je moral ohraniti. Pri drugih dveh je bilo treba stopiti malo bolj nazaj in Huawei je delo opravil bolje, z več »bokeha« in za evropske oči lepšim izrisom obraza.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Zmagovalca ne bom razglasil, to niti ni bil namen. Želel sem preprosto pokazati, v čem se najdražji telefoni fotografsko razlikujejo in v čem je kateri od njih res dober, v čem pa morda malo manj. Galaxy S21 Ultra se je zaradi dveh teleobjektivov po pričakovanjih izkazal za najbolj vsestranskega, večinoma tudi drži korak z drugima dvema ali ju v določenih veščinah celo prekaša, samsungovska estetika ni vsem všeč (nekaterim pa zelo, to je vedno tako), je pa predvsem ta telefon zelo konstanten in uporabnik običajno lahko kar dobro predvidi, kakšen rezultat bo dobil, tudi razlika med vključeno in izključeno prepoznavo motivov je običajno skoraj zanemarljiva.

Mi 11 Ultra je precej bolj nekonsistenten in Xiaomi čaka še nekaj dela pri piljenju algoritmov. Nekateri rezultati so odlični, drugi rahlo razočaranje. Obdelava je ponekod precej lepa, drugod pretirano agresivna in umetna inteligenca poskuša preveč ustvarjati (na zaslonu telefona) všečne rezultate. »Zum« je realno dober do 10-kratne vrednosti, vse naprej je opazno digitalno in 120-kratni je zgolj marketinška vaba. Huaweijev Mate 40 Pro medtem še enkrat dokazuje, do kam je ta znamka uspela priti in daje nov razlog za razočaranje, ker so jo nasilno ustavili. V določenih pogledih je ta telefon spredaj, barvno in po ostalih lastnostih gre v povsem drugo smer kot Samsung, vendar je pri tem enako dosleden. Če bi oba imela na voljo poln Android, bi bila stvar osebnega okusa, katerega izbrati. Tako pa je odločitev žal pogojena še s čim drugim, tudi dobavljivostjo, kjer je Galaxy S21 Ultra v veliki prednosti.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja