Ljubljana se po besedah poslovnega direktorja družbe Mastercard v Sloveniji Luke Gabrovška z novostjo postavlja ob bok več kot 250 mestom po svetu, »kjer lahko prebivalci in turisti brez večjega truda plačujejo javni prevoz.« V osnovi gre za enostavnost in tudi za to, da se ni treba ukvarjati z odgovorom na vprašanje, »kako naj plačam vožnjo z mestnim avtobusom.« Gotovino so na »trolah« ukinili l. 2009, ko so uvedli kartico Urbana. »Enostavnost uporabe je ključna prednost, to spodbuja k uporabi tistih oblik mobilnosti, ki jih mesto tudi želi spodbujati,« je ob tem izpostavil podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič. »Ljubljana ni prva, ki bo povzela to rešitev, na Nizozemskem na njej sloni celoten javni promet in je popolnoma brezgotovinski. Ostala slovenska mesta bodo zagotovo sledila,« je še poudaril Luka Gabrovšek.

Rok Vihar, namestnik direktorja LPP, je pojasnil, da bo plačevanje z bančnimi karticami dopolnilni način Urbani. Nikakor ne konkurenčni in je tudi ne bo izrinil. »Oba sistema bosta zelo lepo živela drug ob drugem, za obiskovalce bo uporaba bistveno lažja, medtem ko bodo meščani verjetno večinoma uporabniki Urbane, a občasno bodo šli na avtobus tudi z Mastercardom.«

Dnevno aktivnih uporabnikov Urbane je sicer približno 80 tisoč, skupno izdanih kartic pa je kar 1,3 milijona. Novo aplikacijo si je že namestilo približno 40 tisoč uporabnikov. Tudi v njej se da po novem polniti dobroimetje z bančnimi karticami, mogoče pa je tudi prenesti obstoječo fizično kartico v digitalno okolje, vendar potem v plastični obliki preneha delovati. Zato in ker aplikacija deluje čez bluetooth, ne čez NFC za (hitrejše in bolj priročno) brezstično prislanjanje, bi sam raje ostal kar pri obojem. Za vsak slučaj.

Plačilo ljubljanskega avtobusa z bančno kartico bo mogoče za eno samo vožnjo, veljalo bo torej od takrat, ko bo potnik vstopil na avtobus in prislonil kartico, do takrat, ko bo izstopil. Če bo prestopil na drugega, bo plačal vnovič. Urbana seveda omogoča vožnjo do 90 minut z enim plačilom. Prav tako bo slednja še naprej nujna za mesečne, dijaške, upokojenske in druge abonentske vozovnice. Slednje se zdi dokaj logično, glede prestopanja pa so nekatera mesta po svetu bolj napredna, saj je to mogoče tudi z bančnimi karticami, ki v zalednem sistemu postanejo (oz. njihovi digitalizirani »žetoni«) nekakšne priložnostne mestne kartice za tisto obdobje.

Dolgo že poslušam, kako bi morala biti bančna kartica privzeto plačilno sredstvo v mestnem potniškem prometu, na parkirnih avtomatih, polnilnicah za električna vozila in še kje. Nekateri znova promovirajo gotovino, toda ta se ne bo vrnila, ker je preprosto nepraktična za tovrstne uporabe in bi sploh na avtobusih povzročala dodatno gnečo in zamude. Glede kartic, ki jih imamo vsi v žepu, se strinjam. Nedvomno ni niti enega dobrega razloga, da bi morali naključni uporabniki iskati aplikacije, namenske kartice ali še kaj tretjega, da lahko uporabijo želeno storitev. Še posebej, če brez tega plačila ne morejo priti, kamor želijo, ali se izogniti kazni (npr. za nepravilno parkiranje). Obenem pa si vsekakor predstavljam, da za redne uporabnike bančna kartica ne bo primarno plačilno sredstvo.

Na avtobusu bo to Urbana, Centralka ali kakšna druga lokalna kartica. Podobno za izposojo koles. Medklic – seveda bi bilo prav, da bi se mesta po Sloveniji dogovorila za eno samo ali interoperabilnost različnih. Za parkiranje prav tako ali pa Easypark oz. kakšna druga aplikacija, ki nudi dodatne možnosti (podaljševanje in skrajševanje časa parkiranja, tudi na daljavo, parkiranje s prepoznavo registrske tablice, itd). Za polnjenje vozil bodo namenske kartice in aplikacije tudi nudile nižje cene, spremljanje podatkov, upravljanje na daljavo in še kaj. Vsaj del te funkcionalnosti se da vzpostaviti s spletnim vmesnikom, pri čemer polnilnica vsakič sproti generira kodo qr za dostop do njega, cenovni del z naročninami pa bo verjetno vezan na kartico »avtomobila«, aplikacijo ali pa kar na samo vozilo. Kar pa je tudi najugodnejša možnost, saj odpade potreba po kakršnih koli karticah, če se avto in polnilnica sporazumeta sama. Bomo morda tudi na avtobus nekoč vstopali samo z določenim čipom nekje pri ali v sebi? (Prepoznavo obraza in druge biometrične metode bodo, vsaj upam, prepovedali na ravni EU.) Verjetno bi večina še vedno raje izbrala prislanjanje kartice ali vklapljanje povezovanja po bluetoothu, samodejnost se v tem primeru zdi nekoliko preveč distopična.

• 
  PRVI VTIS Nissan Leaf: Presenetila vas bo »ročica menjalnika«
• 
  Volkswagen ID.Polo: »Majhen« e-avtomobil in dolga pot gresta v tem primeru zelo dobro skupaj
• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca

The post Javni prevoz bomo plačevali z bančnimi karticami, vendar ne vsi in ne vedno appeared first on Tehnozvezdje.

Težave za Wirecard so se začele pred dnevi, ko so v Nemčiji aretirali nekdanjega glavnega izvršnega direktorja Markusa Brauna. Ta je odstopil prejšnji teden, ko so revizorji ugotovili, da nikakor ne morejo najti 1,9 milijarde evrov, prikazanih v bilancah. Brauna tako obtožujejo prirejanja bilanc in tržne manipulacije, Wirecard pa je včeraj vložil zahtevo za stečaj. In danes je njegova britanska podružnica ostala brez bančne licence, kar je sprožilo domine pri vseh ponudnikih digitalnih finančnih storitev, vezanih na kartice tega izdajatelja.

Ponudniki, kot sta mBills in Curve namreč kartic ne izdajajo sami, kot jih banke, temveč najdejo partnerja z ustrezno licenco, ki to lahko počne v njihovem imenu. V svojih začetkih sta Wirecard uporabljala tudi najbolj prepoznavni »digitalni banki« N26 in Revolut, a sta se kasneje »osamosvojili«.

Obveščamo vas, da bo danes, 26. 6. 2020 vaša kartica mBills Mastercard prenehala delovati. Podjetje Wirecard Card Solutions Ltd., uradni izdajatelj plačilnih kartic mBills Mastercard, je namreč včeraj nenapovedano sprožilo insolvenčne postopke. A ne skrbite, v naslednjih dneh vam bomo poslali novo, brezplačno kartico,

so »komitentom« sporočili iz Petrolovega podjetja mBills. In še zatrdili, da je ves denar na varnem na fiduciarnih računih pri bankah v Sloveniji. Podobno so zapisali tudi v ponudniku Curve, ki je sicer nekakšen agregator različnih kartic:

Vaša kartica Curve in vse povezane transakcije ter denarne storitve so do nadaljnjega onemogočene. Zagotavljamo vam, da kmalu pričakujemo nadaljevanje ponujanja storitev, vendar utegne trajati nekaj dni. Vaš denar in podatki o kartici so na varnem pri nas.

Podobno kot mBills je tudi Curve pojasnil, da je britanski regulator finančnega trga odvzel licenco Wirecardu in da brez tega kartice ne morejo delovati. Obenem so uporabnikom priporočili, naj imajo pri sebi kakšno drugo kartico, dokler jim ne pošljejo nove. Težava bodo seveda tudi različne spletne naročnine in storitve, ki so vezane na preklicane kartice.

Menda je sicer Curve že pred nekaj meseci začel postopek migracije k drugemu izdajatelju kartic in očitno je podobno pri mBills. Verjetno reakcija uporabnikov, če bi se to zgodilo klasični banki, ne bi bila ravno razumevajoča. In večina bi se zgražala nad samo banko, četudi bi ta jasno povedala, da je pravi krivec nekdo v ozadju. Kar pa navsezadnje ljudi običajno ne zanima, zanje je kriv tisti, s komer so sklenili pogodbo. Zato bo zanimivo videti, kakšna bo reakcija v tem primeru.

Vsekakor pa je primer pokazal, da bo centralna regulacija obstajala še dolgo. Še posebej zagovorniki kriptovalut so imeli na začetku veliko povedati o tem, kako bodo spremenile sistem in z opiranjem na potrjevanje transakcij skozi sistem veriženja blokov odpravile državno regulacijo. Kasneje so nekoliko utihnili, ker se je izkazalo, da seveda nobena država ne misli česar koli finančnega spustiti mimo regulatornih pravil, pa tudi, da je v kriptosvetu kar (presenetljivo?) veliko afer in malverzacij. Brez središčne avtoritete pač ne gre in to je se pokazalo tudi v najnovejšem primeru Wirecarda. Problem fintecha in vseh ponudnikov znotraj tega sistema pa je, da so absolutno premajhni za preživetje milijardnih goljufij. In ko »banka«, kakršna je Wirecard, pade, za seboj vsaj začasno potegne še vse, ki so povezani z njo. Uporabniki pa lahko le čakajo na razrešitev problema in se za naprej naučijo lekcije, ki bi jo pravzaprav morali vzeti že prej – vse storitve na osnovi fintecha so še vedno zgolj za zraven, vsaj nekje v ozadju je treba imeti še račun in kartice pri klasični banki.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Curve in mBills zaradi malverzacij v Wirecardu ostala brez kartic appeared first on Tehnozvezdje.

Komitenti katere koli banke na vsakih nekaj let, če ne bolj pogosto, dobijo kakšno novo kartico. Lahko jim preteče veljavnost stare, morda naročijo novo »kreditno« kartico (z odloženim plačilom), ali pa morda morajo določeno preklicati, ker so jo izgubili, je bila ukradena ali se je njena številka znašla v kakšni ukradeni bazi podatkov. Ne glede na razlog, v takem primeru dobijo na dom dve pošiljki. V prvi kartico, čez nekaj dni pa v drugi še kodo PIN. Lahko pa kdo zgolj pozabi to kodo in »naroči« nov papir z njo. V največji banki na slovenskem trgu so se odločili za, kot pravijo, bolj trajnostjo rešitev. In tako, ki lahko pomaga, kadar so uporabniki kje v tujini (ko je oz. bo to spet možno).

Komitent NLB lahko pridobitev PIN-a na telefon namesto v papirni obliki zahteva v treh korakih. Najprej izvede naročilo nove številke PIN. To stori ob sklenitvi paketa, naročilu nove kartice ali kadar pozabi kodo za plačevanje oz. dvigovanje denarja na bankomatu. Naročilo je mogoče oddati prek video klica ali v poslovalnici. Bančni svetovalec na drugi strani bo stranko v vsakem primeru vprašal, če želi PIN prejeti po SMS-u, zagotavljajo v omenjeni banki.

Drugi korak je aktivacija po SMS-u. Po oddaji naročila ima namreč komitent 30 dni časa, da pridobi nov PIN. To stori tako, da na številko +386 30 400 405 pošlje SMS z naslednjimi podatki:

•             ključno besedo NLBPIN

•             svojo davčno številko in

•             zadnjimi 4 številkami kartice.

Nato dobi samodejni odgovor s kodo, ki si jo je seveda pametno zapomniti. Morda še vpisati v kakšen upravljalnik gesel na telefonu ali računalniku, nato pa omenjeni SMS izbrisati.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Do kode za bančno kartico po SMS-u appeared first on Tehnozvezdje.

Posebnost berlinske N26, ki ima za seboj kapital velikih vlagateljev, kot je Peter Thiel, je v tem, da je povsem spletna. Uporabnik vse opravi v aplikaciji na telefonu ali v brskalniku na računalniku, fizičnih poslovalnic ni. Tudi odpiranje računa poteka s telefonom v roki. Ta princip ima svoje prednosti, saj marsikaj poenostavi in naredi bolj pregledno. Ima pa tudi slabosti, ker manjka marsikaj od tistega, kar ponujajo klasične banke, in komitent se v praksi nima na koga obrniti, ko potrebuje informacije ali pomoč. Enkrat sem se prijavil na pomoč prek spletnega klepeta, ki je praktično edina možnost interakcije (kakšnega e-poštnega naslova ali telefonske številke nisem našel nikjer). Na vrsto bi prišel čez uro in pol. S tem, da spletna banka uporabnika samodejno izpiše po pol ure. Ampak, začnimo pri osnovah. Kako sploh odpreti račun, kaj ta prinaša in v čem je N26 dejansko boljša od manj digitalnih bank?

Začneš tako, da na spletni strani banke klikneš open account (odpri račun), vpišeš e-poštni naslov, izbereš državo in še enkrat klikneš. Nato dobiš v svoj nabiralnik povabilo, da na telefon namestiš aplikacijo in začneš seanso s svetovalko banke, ki traja slabih deset minut. Med tem videoklepetom poveš, kdo si, pustiš, da te fotografirajo, izdaš davčno številko, iz vseh strani pokažeš potni list in to je bolj ali manj to. Račun je odprt in v aplikaciji je treba samo še potrditi prvo kartico (Mastercard debit), ki domov pride v natanko enem tednu. Odkar je N26 postala prava banka – na začetku je poslovala čez posrednika Wirecard – je vsem komitentom zamenjala kartice in tudi nekoliko spremenila pogoje in cene poslovanja z njimi. Glavna kartica je Mastercard, z njo je pet dvigov na bankomatu zastonj. Vsak z Maestrom namreč stane dva evra, kolikor je provizija tudi za šesti in vse ostale dvige v enem mesecu z Mastercardom. Samo vodenje računa je brezplačno. Za nove komitente od aprila naprej tudi Mastercard ne bo več zastonj, ampak bo stal 2,90 evra na mesec. Kot vse kaže, od “uradnega” prihoda v Slovenijo ni več mogoče naročiti kartice Maestro, ta je na voljo le še uporabnikov v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem. Sam jo imam, ker sem jo dobil še pred tem. Obe kartici sta brezstični, že od začetka pa kartice te banke privlačijo poglede, ker so delno prozorne. Novi dizajn je sicer bolj dolgočasen od prejšnjega, a kartici še vedno izstopata. In če nič drugega, banka uporablja podoben odtenek turkizno zelene kot Tehnozvezdje.

Kar N26 res loči od ostalih bank so komitentove možnosti za upravljanje s karticami. Na vsaki je desetmestna koda in ko kartica prispe, jo lastnik z vpisom te kode v aplikacijo ali spletno banko aktivira in določi PIN. Kasneje pa lahko spremeni PIN, kartico zaklene, jo ponovno naroči, nastavi limite in vključi ali izključi možnost plačevanja v tujini in na spletu ter dvige na bankomatih. Vse poklika v aplikaciji, potrdi z glavnim PIN-om, ki predstavlja drugo stopnjo zaščite, poleg glavnega gesla in prstnega odtisa (ta v aplikaciji lahko nadomesti geslo), in vse je takoj aktivno. Ni treba iti na bankomat, oddajati zahtevkov, ničesar takega. Preprosto in hipno.

Ob vsakem plačilu lahko na telefon prileti obvestilo in dejansko se to zgodi v istem hipu, ko je transakcija na terminalu POS ali v spletnem sistemu odobrena. Banka tudi že sama določi kategorijo izdatka, ki pa jo komitent lahko spremeni in ima dober pregled, za kakšne namene porablja svoje evre. Osnovni zaslon aplikacije je prav časovnica izdatkov, kjer se dobro vidi, koliko denarja je bilo na računu na določen datum. Obe kartici sta vezani na isti račun in limit in ta je, če ga uporabnik ne določi drugače, tak, kolikor je denarja na računu. Sam si evre na N26 prenakazujem iz primarne banke, zato zelo visokih zneskov tam nimam, zlahka pa bi s to kartico Mastercard obšel kakšno omejitev limita pri klasični banki.

Sam N26 uporabljam izključno za plačevanje s karticami, naj si bo v fizičnih ali spletni trgovinah. Večinoma vse deluje brezhibno, bolje kot pri moji osnovni banki, ki je pred časom zamenjala Maestro s kartico Visa debit, ki jo v tujini obravnavajo kot kreditno, ne plačilno, in je nimajo posebej radi, pa še brezstična ni. Za zdaj mi je Mastercard N26 zavrnil edino Apple, češ da ni namenjen plačevanju v Sloveniji (kartica se pač predstavlja kot nemška). Zato pa po drugi strani pride zelo prav za nemško trgovino za Xbox. Z nakazili je v N26 večji križ. Še bolj na začetku mi je sistem nekaj nakazil zavrnil, od takrat naprej pa z njimi niti ne poskušam več oz. se takrat, ko želim, da denar zanesljivo pride do naslovnika v dnevu ali dveh brez pomišljanja zanesem na svojo primarno banko. V N26 pri nakazovanju manjka kar nekaj polj, ki jih klasično bančno poslovanje pozna (BIC, sklic, namen, …). Zaradi enakega razloga tudi za plačevanje položnic ostajam pri stari banki. V nemško tudi ni mogoče dobiti slovenskega e-računa in še kakšna omejitev ostaja. N26 je neuporabna tudi za najemanje posojil in še kakšno dodatno storitev (zavarovanje,  varčevanje, naložbene možnosti, osebno svetovanje,  …), ki jo ponujajo klasične banke. Od 6. februarja naprej sicer nemški uporabniki lahko neposredno v aplikaciji dobijo posojilo – od tisoč do 25 tisoč evrov, z dobo odplačevanja od enega do petih let – v drugih državah pa to še ni na voljo. Kot tudi niso investicijske možnosti.

Pri novi nemški konkurenci malo zaspanim finančnim ustanovam mi je všeč tesna povezava dveh brezstičnih kartic in aplikacije na telefonu. Še bolje bi bilo seveda, če bi lahko plačeval neposredno s telefonom. Ampak glede na to, da v teh nekaj mesecih že dvakrat za nekaj dni nisem mogel v aplikacijo, ker so njeni razvijalci nekaj pokvarili v nadgradnji in sem moral počakati na naslednjo, da je se banka po potrditvi prstnega odtisa spet pravilno naložila. Če bi imel telefon za plačevanje, bi bila taka odrezanost rahlo nerodna. Kaže pa tudi, da digitalni sistemi, koliko so priročni in prijazni, še niso povsem zanesljivi. Aplikacija je povezana s točno določenim telefonom in dokler uporabnik te sparitve ne prekine (to lahko stori v spletni banki, ki deluje vedno), banke ne more odpreti na drugem telefonu. Nadgrajevanje aplikacije pa je kar nujno, ker so starejše različice imele varnostno luknjo, ki so je menda medtem odpravili.

Kljub temu, da je N26 odlična za kartično poslovanje, pa je pretežno neuporabna za večino ostalega, kar potrebuje večina starejših od recimo 25 let, zagotovo pa 30 let. Zato ta banka, vsaj dokler ne ponudi računov s slovensko predpono SI56 (namesto nemške DE46) ne more biti nadomestilo za tiste, ki so fizično prisotne v Sloveniji. Lahko pa je skoraj zastonjska ali vsaj zelo poceni dopolnitev in zgled vsem ostalim, kako bi se morale lotiti digitalnega dela svojih storitev.

The post N26 je lahko zgled za vse banke, ni pa še resna zamenjava zanje appeared first on Tehnozvezdje.