N26 je lahko zgled za vse banke, ni pa še resna zamenjava zanje
Matjaž Ropret 23. decembra 2016 ob 11:13

Konec poletja, ko sem se sam prijavljal, je bila banka N26 (takrat še Number 26) zanimivost. Zdaj je tudi uradno v Sloveniji in že zato bolj zanimiva možnost za širši krog uporabnikov. Kar je tudi zaradi svoje aplikacije, ki prav nič ne spominja na bančno. Po nekajmesečnih izkušnjah pa je vseeno ne bi priporočal kot edino banko, ima še preveč omejitev in nemški račun v Sloveniji ni povsod najbolje sprejet.

Posebnost berlinske N26, ki ima za seboj kapital velikih vlagateljev, kot je Peter Thiel, je v tem, da je povsem spletna. Uporabnik vse opravi v aplikaciji na telefonu ali v brskalniku na računalniku, fizičnih poslovalnic ni. Tudi odpiranje računa poteka s telefonom v roki. Ta princip ima svoje prednosti, saj marsikaj poenostavi in naredi bolj pregledno. Ima pa tudi slabosti, ker manjka marsikaj od tistega, kar ponujajo klasične banke, in komitent se v praksi nima na koga obrniti, ko potrebuje informacije ali pomoč. Enkrat sem se prijavil na pomoč prek spletnega klepeta, ki je praktično edina možnost interakcije (kakšnega e-poštnega naslova ali telefonske številke nisem našel nikjer). Na vrsto bi prišel čez uro in pol. S tem, da spletna banka uporabnika samodejno izpiše po pol ure. Ampak, začnimo pri osnovah. Kako sploh odpreti račun, kaj ta prinaša in v čem je N26 dejansko boljša od manj digitalnih bank?

Glavni zaslon v aplikaciji je časovnica izdatkov.
Glavni zaslon v aplikaciji je časovnica izdatkov.
Vse nastavitve kartice je mogoče preprosto urejati v aplikaciji.
Vse nastavitve kartice je mogoče preprosto urejati v aplikaciji.

Začneš tako, da na spletni strani banke klikneš open account (odpri račun), vpišeš e-poštni naslov, izbereš državo in še enkrat klikneš. Nato dobiš v svoj nabiralnik povabilo, da na telefon namestiš aplikacijo in začneš seanso s svetovalko banke, ki traja slabih deset minut. Med tem videoklepetom poveš, kdo si, pustiš, da te fotografirajo, izdaš davčno številko, iz vseh strani pokažeš potni list in to je bolj ali manj to. Račun je odprt in v aplikaciji je treba samo še potrditi prvo kartico (Mastercard debit), ki domov pride v natanko enem tednu. Odkar je N26 postala prava banka – na začetku je poslovala čez posrednika Wirecard – je vsem komitentom zamenjala kartice in tudi nekoliko spremenila pogoje in cene poslovanja z njimi. Glavna kartica je Mastercard, z njo je pet dvigov na bankomatu zastonj. Vsak z Maestrom namreč stane dva evra, kolikor je provizija tudi za šesti in vse ostale dvige v enem mesecu z Mastercardom. Samo vodenje računa je brezplačno. Za nove komitente od aprila naprej tudi Mastercard ne bo več zastonj, ampak bo stal 2,90 evra na mesec. Kot vse kaže, od “uradnega” prihoda v Slovenijo ni več mogoče naročiti kartice Maestro, ta je na voljo le še uporabnikov v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem. Sam jo imam, ker sem jo dobil še pred tem. Obe kartici sta brezstični, že od začetka pa kartice te banke privlačijo poglede, ker so delno prozorne. Novi dizajn je sicer bolj dolgočasen od prejšnjega, a kartici še vedno izstopata. In če nič drugega, banka uporablja podoben odtenek turkizno zelene kot Tehnozvezdje.

Kar N26 res loči od ostalih bank so komitentove možnosti za upravljanje s karticami. Na vsaki je desetmestna koda in ko kartica prispe, jo lastnik z vpisom te kode v aplikacijo ali spletno banko aktivira in določi PIN. Kasneje pa lahko spremeni PIN, kartico zaklene, jo ponovno naroči, nastavi limite in vključi ali izključi možnost plačevanja v tujini in na spletu ter dvige na bankomatih. Vse poklika v aplikaciji, potrdi z glavnim PIN-om, ki predstavlja drugo stopnjo zaščite, poleg glavnega gesla in prstnega odtisa (ta v aplikaciji lahko nadomesti geslo), in vse je takoj aktivno. Ni treba iti na bankomat, oddajati zahtevkov, ničesar takega. Preprosto in hipno.

Ob vsakem plačilu lahko na telefon prileti obvestilo in dejansko se to zgodi v istem hipu, ko je transakcija na terminalu POS ali v spletnem sistemu odobrena. Banka tudi že sama določi kategorijo izdatka, ki pa jo komitent lahko spremeni in ima dober pregled, za kakšne namene porablja svoje evre. Osnovni zaslon aplikacije je prav časovnica izdatkov, kjer se dobro vidi, koliko denarja je bilo na računu na določen datum. Obe kartici sta vezani na isti račun in limit in ta je, če ga uporabnik ne določi drugače, tak, kolikor je denarja na računu. Sam si evre na N26 prenakazujem iz primarne banke, zato zelo visokih zneskov tam nimam, zlahka pa bi s to kartico Mastercard obšel kakšno omejitev limita pri klasični banki.

Ob prvi aktivaciji kartice komitent določi tudi njen PIN.
Ob prvi aktivaciji kartice komitent določi tudi njen PIN.

Sam N26 uporabljam izključno za plačevanje s karticami, naj si bo v fizičnih ali spletni trgovinah. Večinoma vse deluje brezhibno, bolje kot pri moji osnovni banki, ki je pred časom zamenjala Maestro s kartico Visa debit, ki jo v tujini obravnavajo kot kreditno, ne plačilno, in je nimajo posebej radi, pa še brezstična ni. Za zdaj mi je Mastercard N26 zavrnil edino Apple, češ da ni namenjen plačevanju v Sloveniji (kartica se pač predstavlja kot nemška). Zato pa po drugi strani pride zelo prav za nemško trgovino za Xbox. Z nakazili je v N26 večji križ. Še bolj na začetku mi je sistem nekaj nakazil zavrnil, od takrat naprej pa z njimi niti ne poskušam več oz. se takrat, ko želim, da denar zanesljivo pride do naslovnika v dnevu ali dveh brez pomišljanja zanesem na svojo primarno banko. V N26 pri nakazovanju manjka kar nekaj polj, ki jih klasično bančno poslovanje pozna (BIC, sklic, namen, …). Zaradi enakega razloga tudi za plačevanje položnic ostajam pri stari banki. V nemško tudi ni mogoče dobiti slovenskega e-računa in še kakšna omejitev ostaja. N26 je neuporabna tudi za najemanje posojil in še kakšno dodatno storitev (zavarovanje,  varčevanje, naložbene možnosti, osebno svetovanje,  …), ki jo ponujajo klasične banke. Od 6. februarja naprej sicer nemški uporabniki lahko neposredno v aplikaciji dobijo posojilo – od tisoč do 25 tisoč evrov, z dobo odplačevanja od enega do petih let – v drugih državah pa to še ni na voljo. Kot tudi niso investicijske možnosti.

Ko je banka prešla iz posrednika Wirecard na "svoje", je bilo treba navidezno prenesti račun.
Ko je banka prešla iz posrednika Wirecard na “svoje”, je bilo treba navidezno prenesti račun.

Pri novi nemški konkurenci malo zaspanim finančnim ustanovam mi je všeč tesna povezava dveh brezstičnih kartic in aplikacije na telefonu. Še bolje bi bilo seveda, če bi lahko plačeval neposredno s telefonom. Ampak glede na to, da v teh nekaj mesecih že dvakrat za nekaj dni nisem mogel v aplikacijo, ker so njeni razvijalci nekaj pokvarili v nadgradnji in sem moral počakati na naslednjo, da je se banka po potrditvi prstnega odtisa spet pravilno naložila. Če bi imel telefon za plačevanje, bi bila taka odrezanost rahlo nerodna. Kaže pa tudi, da digitalni sistemi, koliko so priročni in prijazni, še niso povsem zanesljivi. Aplikacija je povezana s točno določenim telefonom in dokler uporabnik te sparitve ne prekine (to lahko stori v spletni banki, ki deluje vedno), banke ne more odpreti na drugem telefonu. Nadgrajevanje aplikacije pa je kar nujno, ker so starejše različice imele varnostno luknjo, ki so je menda medtem odpravili.

Kljub temu, da je N26 odlična za kartično poslovanje, pa je pretežno neuporabna za večino ostalega, kar potrebuje večina starejših od recimo 25 let, zagotovo pa 30 let. Zato ta banka, vsaj dokler ne ponudi računov s slovensko predpono SI56 (namesto nemške DE46) ne more biti nadomestilo za tiste, ki so fizično prisotne v Sloveniji. Lahko pa je skoraj zastonjska ali vsaj zelo poceni dopolnitev in zgled vsem ostalim, kako bi se morale lotiti digitalnega dela svojih storitev.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki