Javni prevoz bomo plačevali z bančnimi karticami, vendar ne vsi in ne vedno

Matjaž Ropret • 21. septembra 2023 ob 06:28

Ljubljanski potniški promet (LPP) bo do konca leta vendarle uvedel možnost plačila posamezne vožnje z mestnim avtobusom s plačilno kartico – katero koli Mastercard ali Visa, tudi Maestro, če jo kdo še ima –, kar so sicer napovedovali že za začetek leta. To bo vsekakor pridobitev za enodnevne obiskovalce in turiste, a podobno kot sem napisal že za polnjenje električnih avtomobilov, bodo tudi tu vsakodnevni uporabniki prejkoslej še naprej prisegali na Urbano. Najsi bo plastično ali na telefonu.

Ljubljana se po besedah poslovnega direktorja družbe Mastercard v Sloveniji Luke Gabrovška z novostjo postavlja ob bok več kot 250 mestom po svetu, »kjer lahko prebivalci in turisti brez večjega truda plačujejo javni prevoz.« V osnovi gre za enostavnost in tudi za to, da se ni treba ukvarjati z odgovorom na vprašanje, »kako naj plačam vožnjo z mestnim avtobusom.« Gotovino so na »trolah« ukinili l. 2009, ko so uvedli kartico Urbana. »Enostavnost uporabe je ključna prednost, to spodbuja k uporabi tistih oblik mobilnosti, ki jih mesto tudi želi spodbujati,« je ob tem izpostavil podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič. »Ljubljana ni prva, ki bo povzela to rešitev, na Nizozemskem na njej sloni celoten javni promet in je popolnoma brezgotovinski. Ostala slovenska mesta bodo zagotovo sledila,« je še poudaril Luka Gabrovšek.

Rok Vihar, namestnik direktorja LPP, je pojasnil, da bo plačevanje z bančnimi karticami dopolnilni način Urbani. Nikakor ne konkurenčni in je tudi ne bo izrinil. »Oba sistema bosta zelo lepo živela drug ob drugem, za obiskovalce bo uporaba bistveno lažja, medtem ko bodo meščani verjetno večinoma uporabniki Urbane, a občasno bodo šli na avtobus tudi z Mastercardom.«

Govorci od leve proti desni: Simon Steinman, NLB; Luka Gabrovšek, Mastercard; Rok Žnidaršič, MOL; Rok Vihar, LPP; Žiga Schmidt, Margento

Dnevno aktivnih uporabnikov Urbane je sicer približno 80 tisoč, skupno izdanih kartic pa je kar 1,3 milijona. Novo aplikacijo si je že namestilo približno 40 tisoč uporabnikov. Tudi v njej se da po novem polniti dobroimetje z bančnimi karticami, mogoče pa je tudi prenesti obstoječo fizično kartico v digitalno okolje, vendar potem v plastični obliki preneha delovati. Zato in ker aplikacija deluje čez bluetooth, ne čez NFC za (hitrejše in bolj priročno) brezstično prislanjanje, bi sam raje ostal kar pri obojem. Za vsak slučaj.

Plačilo ljubljanskega avtobusa z bančno kartico bo mogoče za eno samo vožnjo, veljalo bo torej od takrat, ko bo potnik vstopil na avtobus in prislonil kartico, do takrat, ko bo izstopil. Če bo prestopil na drugega, bo plačal vnovič. Urbana seveda omogoča vožnjo do 90 minut z enim plačilom. Prav tako bo slednja še naprej nujna za mesečne, dijaške, upokojenske in druge abonentske vozovnice. Slednje se zdi dokaj logično, glede prestopanja pa so nekatera mesta po svetu bolj napredna, saj je to mogoče tudi z bančnimi karticami, ki v zalednem sistemu postanejo (oz. njihovi digitalizirani »žetoni«) nekakšne priložnostne mestne kartice za tisto obdobje.

Dolgo že poslušam, kako bi morala biti bančna kartica privzeto plačilno sredstvo v mestnem potniškem prometu, na parkirnih avtomatih, polnilnicah za električna vozila in še kje. Nekateri znova promovirajo gotovino, toda ta se ne bo vrnila, ker je preprosto nepraktična za tovrstne uporabe in bi sploh na avtobusih povzročala dodatno gnečo in zamude. Glede kartic, ki jih imamo vsi v žepu, se strinjam. Nedvomno ni niti enega dobrega razloga, da bi morali naključni uporabniki iskati aplikacije, namenske kartice ali še kaj tretjega, da lahko uporabijo želeno storitev. Še posebej, če brez tega plačila ne morejo priti, kamor želijo, ali se izogniti kazni (npr. za nepravilno parkiranje). Obenem pa si vsekakor predstavljam, da za redne uporabnike bančna kartica ne bo primarno plačilno sredstvo.

Na avtobusu bo to Urbana, Centralka ali kakšna druga lokalna kartica. Podobno za izposojo koles. Medklic – seveda bi bilo prav, da bi se mesta po Sloveniji dogovorila za eno samo ali interoperabilnost različnih. Za parkiranje prav tako ali pa Easypark oz. kakšna druga aplikacija, ki nudi dodatne možnosti (podaljševanje in skrajševanje časa parkiranja, tudi na daljavo, parkiranje s prepoznavo registrske tablice, itd). Za polnjenje vozil bodo namenske kartice in aplikacije tudi nudile nižje cene, spremljanje podatkov, upravljanje na daljavo in še kaj. Vsaj del te funkcionalnosti se da vzpostaviti s spletnim vmesnikom, pri čemer polnilnica vsakič sproti generira kodo qr za dostop do njega, cenovni del z naročninami pa bo verjetno vezan na kartico »avtomobila«, aplikacijo ali pa kar na samo vozilo. Kar pa je tudi najugodnejša možnost, saj odpade potreba po kakršnih koli karticah, če se avto in polnilnica sporazumeta sama. Bomo morda tudi na avtobus nekoč vstopali samo z določenim čipom nekje pri ali v sebi? (Prepoznavo obraza in druge biometrične metode bodo, vsaj upam, prepovedali na ravni EU.) Verjetno bi večina še vedno raje izbrala prislanjanje kartice ali vklapljanje povezovanja po bluetoothu, samodejnost se v tem primeru zdi nekoliko preveč distopična.