Ni vse zlato, kar se sveti na netu!
Marjan Kodelja 3. maja 2019 ob 06:46

Prav tako pa ne pomeni, da je že v osnovi slabo vse, kar preveč agresivno tržijo prek Googla ali družbenih omrežij. Kakšno leto nazaj je bilo podobno s storitvijo LetGo, ki mimogrede ni propadla in še vedno deluje, niti približno pa ni dosegla pričakovanega. Zdaj podoben cirkus zganjajo s trženjem storitve digitalne banke Revolut.

Še pomnite, ko je prva informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar uporabljala krilatico, da svet ni en, temveč sta dva? Že tedaj se mi je dozdevalo, da ni prava, saj so jo nekateri razumeli na neprimeren način. V digitalnem svetu se lahko obnašam drugače, kot v resničnem. Kajpada je svet samo en, to so spoznali tudi samooklicani strokovnjaki za »internet« in posledično je tudi vzorec obnašanja en sam. Ta pa velja oziroma naj bi veljalo v vseh vidikih človeškega življenja. Ampak eni tega še vedno niso popolnoma osvojili. Na družbenih omrežjih delijo vsako še tako neumno reklamno sporočilo, ki njim osebno obljublja koristi ali pa označujejo prijatelje, ker jim objava zapove, naj označijo tiste, za katere menijo, da bi jim objavljeno koristilo. Pa če je na sliki lepo grajen/grajena, ali pa gre za kaj drugega. Spomnite, svet je samo en in opisano ni nič drugega, kot so bila pred dobo interneta verižna pisma ali skrivnostno povabilo na ekskluzivno srečanje, kjer so ti vsiljevali včlanitev v sheme verižnega marketinga. Kdor je smetil nekoč, smeti tudi zdaj, pa če prizna ali ne.

Zdaj pa k Revolutu. Ni prevara in ni slaba storitev, a po drugi strani tudi ni svetlobna leta daleč pred podobnimi, ki jih poznamo. Primera sta digitalna banka N26 ali slovenska storitev mBills. O tej sem že pisal ter povedal, kaj me moti, in če Revolut primerjam z njo, obe zahtevata nalaganje denarja na račun, potem mi je vseeno bolj pri srcu. Ne zato, ker bi nudila več, temveč ker je narejena pri nas. Žal pa lahko ravno to pri nekaterih sproži zavoro. Jugoslovanske miselnosti, da je tuje tudi vedno boljše, žal še nismo v celoti izkoreninili. Je pa tudi res, da je mBills lokalno usmerjen, Revolut pa je globalna storitev s sedežem v Veliki Britaniji. Ne vem, ali je to dobro ali slabo v luči Brexita.

Gre pa takole. Naložiš aplikacijo, se registriraš, pošlješ fotografijo potnega lista ali osebne izkaznice, potem pa dobiš virtualno kartico, recimo temu možnost plačevanja iz aplikacije na pametnem telefonu, bančni račun v Veliki Britaniji (IBAN), debetno kartico Mastercard ali Visa (po želji) pa nato pošljejo po pošti na vpisani naslov. Tako kot pri mBillsih je tudi tu kartica predplačniška, kar pomeni, da lahko z njo plačaš le največ tolikšen znesek, kot je stanje na računu, sprejemajo jo skoraj povsod, plačuješ pa lahko tudi na spletu. A prej moraš plačevanje na spletu v aplikaciji dovoliti.

Čemu torej še ena kartica? Revolut ima dve plačljivi storitvi, vendar bo brezplačna zadostila potrebam večine uporabnikov. Nima sicer kreditne kartice, ampak tudi debetna je v redu, še posebej za zapravljivce, ki se težko disciplinirajo in porabijo le toliko, kot zaslužijo. V primerjavi z mBillsi se mi zdi boljša za uporabnike, ki bodo z njo večinoma »operirali« v tujini. Za določen mesečni znesek (200 evrov) pri dvigovanju denarja v tujini ni provizije, pa tudi tečajne razlike so med delovnimi dnevi ugodne. Nastavimo lahko, da del denarja na računu sistem pretovori v drugo valuto na določen dan ali ko doseže menjalno vrednost, ki jo vnesemo. Pozabljivci, ki tega niso naredili in bi radi menjali med vikendom, pa naj se sprijaznijo z manj ugodnim menjalnim razmerjem. Tako, kot sami lahko na račun nakazujete denar, vam ga lahko tudi drugi, kar ima malo prednosti, ko vam ga nakazujejo tujci. Da pa bi se zaradi tega izognili radarju davčnega urada, pa je malo verjetno.

Tovrstne storitve so sicer dobrodošle, čeprav se mi zdi, da našega finančnega trga niso niti za milimeter premaknile. Banke še vedno računajo, karkoli hočejo, dvigujejo tarife, večina pa se tudi kaj dosti ne trudi, da bi stopila v korak s časom. Veliko večja verjetnost je, da boste lahko kartico Revolut (podobno kot mBillsovo) prej vključili v Applov, Googlov ali kateri tretji plačilni sistem, kot kartice večine slovenskih bank. Prav tako te še vedno računajo članarine vsaj za plačilne kartice, pa zato česa res uporabnega ne nudijo, da ne govorimo o dodatkih za obveščanje prek kratkih sporočil in tako naprej. Včasih se mi zdi, da se obnašajo, kot da smo mi tu zaradi njih in ne obratno. Bodimo veseli, da imamo banke?

Veliko vprašanje pa je, kaj bo prinesel »jutri«. Namreč, potreba po nalaganju denarja, ki mene drastično moti, naj bi v doglednem času padla zaradi evropske zakonodaje, ki preprosto povedano zapoveduje bankam, da se odprejo in mi omogočijo, da svoj račun pri njih neposredno povežem z omenjenimi finančnimi storitvami. Tedaj bo mukotrpno nalaganje ter skrb, da je na računu vedno dovolj denarja, postalo stvar preteklosti. Kaj pa se bo potem zgodilo z omenjenimi storitvami? Bodo še vedno brezplačne in brez provizij? Zagotovo, vsaj dokler ne bodo pridobile dovolj strank ter se hkrati prepričale, da so ti postali odvisni. Potem pa bodo počasi začeli z zaračunavanjem. Na začetku malo in le za nekatere možnosti, kasneje pa bo vse odvisno od trže tekme, doseženih položajev ter zahtev zdajšnjih investitorjev, ki jim omogočajo delovanje. Na dolgo in široko nas lahko prepričujejo, da ne bo tako, ker niso banke. A so. Pa če še tako ožiš definicijo banke!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
5 komentarjev
  • Digitalne banke Revolut, N26, Monzo… so na trgu že več časa in tisti, ki njihove storitve uporabljamo vidimo, da naše banke lepo spijo. Razen mBills je vse ostalo res bogo. Izkušnjo imam iz NKBM, DH in Addiko.
    Že sama storitev zaklepa kartice in sprememba pina preko appa je nekaj, kar ti daje dober občutek varnosti.
    Pa res mi ni vseh funkcionalnosti za pisati, ampak izpostavil bi eno, ki bi jo tehnološko lahko že desetletje nazaj uvedle naše banke (očitno jih nekdo mora najprej zbrcati v “rit”). To je primerjanje geoIP lokacije plačila in appa. Če moj sin na primer plača s to kartico nekje v tujini, meni app javi, da je postopek plačila blokiran, saj sistem zaznava, da je moj telefon v drugi geoIP lokaciji kot se izvaja plačilo. Plačilo čaka, dokler ga v aplikaciji ne potrdim. Baje, da nekatere naše banke to sedaj že ponujajo. Sicer se pa niso tega lotile, dokler niso prišli tile nadebudneži. Hvaležen sem jim, da so pokazali, kako mora izgledati sodobno bančništvo, ki je po meri mladim (no sam spadam že med starejše).
    Tole vaše stokanje glede nalaganja denarja je pa tudi malo smešno – top up iz kartice oz. banke gre v sekundi (Revolut). Dajte raje to malo preskusit, preden se negativno opredeljujete. V družbi poznam že dva, ki si celotno plačo nakazujeta gor – sicer oba na N26. Da sploh ne govorimo o menjavi valute. Tako ugodne menjave nisem bil sposoben najt v nobeni menjalnici ali banki (ko potrebuješ funte, krone, c$…).
    Vaše zapise velikokrat prebiram a tokrat sem precej razočaran. Očitno ste se spustili v področje, ki ga niste dobro preskusili. Škoda. S tem ste postavili pod dvom vse svoje zapise.
    Pa lep dan in čim natančnejša testiranja.
    EP

    • Ne bo držalo, da nisem preikusil nalagati denarja. Sicer ne na Revoult, temveč na mBills. Ves čas že trdim, da mi je neumeno imeti denar na več kupčkih malo na tem računu, malo na onem in tako. Povedal sem tudi že, da je to moje mnenje, dopuščam pa, da pa ima vsak svojega. Vendarle ne gre za jamranje temveč za preprosto uporabniško izkušnjo. Meni je pač neumno, da moram misliti, da imam dovolj denarja na urbani, ker drugače ne morem na avtobsu, na računu mobilnega operaterja Hot in tako naprej. Čemu?
      Mimogrede, členek tudi ni nikaršen test, da ne bo pomote. Tega nisem niti za besedo nikjer omenil. Strinjam pa se, da naše banke spijo in to sem tudi že večkrat zapisal, kot tudi, da je menjalni tečaj dober. A morda tudi vi ne veste, da SLovenske banke če plačate s plačilno kartico v tujini v lokalni valuti v Evre preračunajo po mislim da srednjem menjalnem razmerju. Vsaj so, ker zadnje dve leti tega nisem preveril.
      Po drugi strani pa sem in tudi bom vedno trdil, da N26, Revoult in druge digitalne stroitve niso na misiji izboljšati svet, temveč preprosto najti zaslužek zase. Tako ali drugače.

    • Razumem, da komu nalaganje denarja ne predstavlja težave, meni pa je enako nadležno kot Marjanu. Na N26 denimo ne gre niti v sekundi niti iz tega konca, ampak je treba v (mobilno/spletno/klasično) banko, od koder bo šel denar, in tam vnesti nakazilo, potem pa čakati dan ali dva, da denar pripotuje na račun. Velikokrat preverjeno. Nakazovanje plače ali nasploh uporaba TRR-ja s tujo številko pa še vedno marsikje ne gre skozi. Vemo, da bi po pravilih morala, a v praksi ne gre. Tudi to govorim iz lastnih izkušenj.
      Pa tudi obtoževanje “slovenskih” bank, da spijo, je zelo pavšalno in vsaj delno neupravičeno. Poleg tega jih je večina v lasti tujih multinacionalk in uvajajo zelo podobne storitve, kot jih imajo te banke v drugih državah.

    • Se strinjam s Kristijanom, test (celo citira prejšnje teste sorodnih storitev in je negativen in ne pozitiven ali nevtralen) bi lahko omenjal več vidikov. Meša meglo (na koncu o bankah celo zavaja), ponavlja nepomembne zadeve o nalaganju denarja (ki sploh ni stvar storitve in se jo da enostavno izogniti), izpušča poglavitne prednosti (varnost, mobilnost), dodaja fiktivno prihodnost. Pa jaz sploh nisem uporabnik N26, samo spremljam situacijo! Več na Facebooku 🙂

      • Tudi bralci na žalost mešajo test (kar ta članek ni) in mnenje (kar dejansko je) o tem, da se pogosto zelo enostransko hvali digitalne storitve in da je preveč nekritičnega, verižnega deljenja vabil v te storitve.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja