Projekt 5G-IANA je del strategije Evropske unije za panevropsko uvedbo omrežja 5G kot ključnega za razvoj naprednih avtomobilskih storitev. V projektu sodeluje šestnajst partnerjev iz osmih evropskih držav, Telekom Slovenije pa je med njimi edini telekomunikacijski operater. Cilj projekta je vzpostaviti odprto eksperimentalno platformo 5G za hiter in učinkovit razvoj storitev vezanih na avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih. S tem se bo pospešil razvoj programske opreme, ki je potrebna za delovanje vozil prihodnosti za večjo varnost in pretočnost v prometu.

Eksperimentalna  platforma 5G je namenjena predvsem manjšim in srednje velikim podjetjem, ki bodo s platformo dobila priložnost za razvoj, vzpostavitev in preizkušanje novih inovativnih storitev. V Telekomu Slovenije smo pri tem zagotovili ustrezno 5G-infrastrukturo, ki je namenjena preizkusu omenjene platforme. Poleg omrežja 5G smo zagotovili infrastrukturo računalniškega oblaka in ustrezno virtualizirano okolje, v katerem so partnerji lahko vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF – Virtual Network Functions). Projekt bo olajšal predvsem postopek razvoja storitev s področja umetne inteligence in stojnega učenja, ki so namenjene uporabi v avtomobilski industriji.

V testnem okolju 5G-omrežja Telekoma Slovenije in testnem okolju podjetja Nokia v Nemčiji je bilo predstavljenih več primerov uporabe, ki vključujejo različne scenarije, in sicer daljinsko krmiljenje vozila, usklajevanje manevrov za avtonomno vožnjo, virtualni izlet z avtobusom, zagotavljanje vsebine navidezne resničnosti (angl. Augmented Reality) za vozila, pretočnost parkirišč, zaznavanje visoko tveganih cestnih točk, nadzor stanja omrežja in spremljanje situacije pri nesrečah v čezmejnih cestnih predorih.

Ti primeri uporabe bodo podjetjem, telekomunikacijskim operaterjem in raziskovalnim organizacijam predstavljali izhodišče za hitrejši razvoj, testiranje in uvajanje lastnih rešitev. Za lažjo komercializacijo novih storitev je bila v okviru projekta opravljena tudi analiza koristi, ki bo podlaga za opredelitev komercialnih modelov, namenjenih uvajanju storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G. S tem bo v prihodnje omogočen hitrejši razvoj rešitev na področju varnosti vozil in s tem udeležencev v prometu.

Projekt 5G-IANA se je začel junija 2021 in se bo zaključil konec novembra 2024. Konzorcij sestavljajo: Institute of communication and computer systems (ICCS), Nokia Solutions and Networks GMBH & CO KG, Universitaet Ulm, Fondazione Links – Leading Innovation & Knowledge for Society, Vicomtech, Ubitech Limited, Hit Hypertech Innovations LTD, Bylogix SRL, FS COM, Nextworks, 5G Communications for Future Industry Verticals, Incites Consulting, Oseven Single Member Private Company in Cognitive Innovations Private Company, ob Telekomu Slovenije pa je slovenski partner v projektu še ININ – Internet Institut. Skupno je bilo za izvedbo projekta namenjenih 7,6 milijona evrov, od tega je 6 milijonov evrov nepovratnih sredstev zagotovila Evropska unija s programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Telekom Slovenije je vodilno slovensko tehnološko razvojno podjetje, ki s svojo strategijo delovanja v razvojnih projektih aktivno sodeluje pri razvoju sodobnih IKT-rešitev. Pomemben prispevek v razvoju novih inovativnih rešitev predstavlja strokovno znanje zaposlenih ter potencial prihajajočih tehnologij, trenutno predvsem 5G.

 Več o projektu: https://www.5g-iana.eu/.

The post Zaključili vseevropski projekt, namenjen razvoju aplikacij za promet prihodnosti appeared first on Tehnozvezdje.

Filozofija uporabe in vzdrževanja vozil je bila doslej dokaj preprosta. Po navadi v slogu »priti čim ceneje skozi,« malo pa se je gledalo na čim bolj možno kakovost in še manj na ekološki vidik. Rezervni deli so praviloma izdelani na novo, najsi bodo neposredno od proizvajalca avtomobila ali od drugih, ki ponujajo združljive (in cenejše) izdelke. V koncernu Stellantis v okviru projekta SUSTAINera, s katerim želijo do l. 2038 doseči ničelno stopnjo ogljičnega odtisa, po lastnih besedah ponujajo »pregledno, trajnostno in cenovno ugodno ponudbo izdelkov in storitev, ki ne ogrožajo kakovosti, hkrati pa ohranjajo okolje z zmanjševanjem količine odpadkov in uporabe virov.«

Med te izdelke sodijo avtomobilski deli in dodatki. Gre denimo za obnovljene motorje, vbrizgalne šobe, turbo kompresorje, vztrajnike motorja, visokotlačne črpalke in EGR-ventile. Našteto so Citroenovi serviserji v Sloveniji lani najbolj pogosto naročali. S tem, ko vzamejo rabljene, in pri njih nadomestijo samo tisto, kar je iztrošenega, polomljenega ali okvarjenega, lahko prihranijo do 50 odstotkov porabe energije in do 80 odstotkov porabe surovih za izdelavo dela, ki bo lahko še precej služil svojemu namenu.

»Ponovna izdelava pomeni, da se vsi rabljeni, obrabljeni ali okvarjeni deli razstavijo, pregledajo in ponovno sestavijo, pri čemer se vse komponente, ki niso podvržene obrabi, preprosto obdržijo in opravljajo svojo funkcijo še naprej,« pojasnjujejo v Stellantisu. Kot dodajajo, imajo ta čas na voljo 12 tisoč tovrstnih delov, vključno s pogonskimi baterijami za električna vozila.

Princip je zelo podoben kot pri že omenjenih prenosnikih ali telefonih, kjer prav tako vse očistijo, preizkusijo in zamenjajo tisto, kar je že odslužilo svoje, denimo baterije, diske, tipke in še kaj. Na avtomobilskem področju so v tujini že začele nastajati prve tovarne, ki bodo obnavljale celotna vozila, tako da bo v ponudbi rabljenih sčasoma tudi večji delež takih, ki bodo po »ohranjenosti« bistveno bližje novim, saj bodo določene sestavne dele dejansko imela nove. Velika nova veja pa bo reciklaža in pouporaba surovin in baterij električnih avtomobilov.

Pri vsem skupaj gre seveda za podaljšanje življenjske dobe vozil, vračanje materialov in elektronike v proizvodnjo in manjšo obremenitev okolja. Kot vedno, pa bodo kupci tisti, ki bodo povedali, ali se jim to zdi zanimivo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«

The post Po prenosnikih in telefonih še obnovljeni avtomobili? appeared first on Tehnozvezdje.

»Leto je bilo dobro, ker je bilo vse čisto drugače.« Tako je, resda rahlo provokativno, na prednovoletnem druženju svoje videnje dvatisočdvaindvajsetega povzel direktor znamke Škoda v Sloveniji Petr Podlipny. Glede na več desetletij delovanja v panogi so mu bile spremembe zanimive. Toda marsikomu nad njimi ni bil tako navdušen. Direktor skupine Emil Frey Jožko Tomšič je denimo priznal, da bi si v tem podjetju želeli manj sprememb, kot jih okolje v zadnjem letu ali dveh prinaša. Dejstvo je, da lani ob takem času nihče ni pričakoval skoraj nič od tega, kar se je kasneje dogajalo. Direktor znamke Volkswagen Marko Škriba je denimo povedal, da so na začetku leta imeli najvišje stanje naročil, odkar poslujejo v Sloveniji. »Če bi proizvodnja stekla, bi bilo fantastično. Na žalost se to ni zgodilo, težavam ni videti konca.«

Če je leto 2021 zaznamovalo pomanjkanje polprevodnikov, je bilo letos v dobavni verigi narobe skorajda vse, čipi so bili nazadnje skorajda najmanjši problem. Podražile so se surovine, ladijski prevoz, energenti in še marsikaj. Določenih osnovnih sestavin ali delov dobršen del leta ni bilo mogoče dobiti ali pa v zelo majhnih količinah. Skoraj ničesar ni bilo mogoče načrtovati. Zagotovo nezavidljiva situacija, ki pa so jo najprej proizvajalci (»tovarne«) in za njimi uvozniki ter trgovci hitro obrnili v svoj prid. Z nenehnim dvigovanjem cen, tudi osem cenikov z vsakokratnim »popravkom« za tisoč (ali več) evrov navzgor se je zvrstilo v obdobju dvanajstih mesecev, so poskrbeli, da so marže ostale enake ali so se celo izboljšale. Vsi priznavajo, da so prodali manj, vendar z večjimi dobički kot v preteklosti. Nerodno jim zaradi tega ni, zakaj bi jim tudi bilo, tako deluje kapitalizem, za nas, kupce, pa je to slabo. Kdo ve, za koliko, če sploh, se bodo cene sploh še spustilo, in kako se bo industrija obnašala v prihodnje. »Kjer je ponudba omejena, povpraševanje pa veliko, cene rastejo in popusti se manjšajo,« je enostavno logiko trga opisal direktor podjetja Porsche Slovenija Danilo Ferjančič.

Ne samo na nove, ne tako redki so se v roku enega leta podražili z denimo 27 tisoč na 37 tisoč evrov (pa gre za popolnoma enako vozilo), vse skupaj je vplivalo, kot že »prejšnje« slabe dobave zaradi polprevodniške krize, tudi na rabljene. Še posebej slabo je pri električnih, kjer prodajalci izkoriščajo razmere, ko se novih skorajda ne da dobiti (brez vsaj polletnega, lahko pa tudi enoletnega ali še daljšega čakanja), za oglaševanje dve ali tri leta starih z 80 tisoč km in več po enakih ali višjih cenah, kot bi sicer stali tisti neposredno iz tovarne. Resnično upam, da se bo s pomladjo nabralo nekaj zalog in da bo mogoče naročiti električni avto z razumno čakalno dobo. S tem bi se morda lahko začelo nekaj konkurenčnega boja med proizvajalci oz. trgovci, in balon pri rabljenih bi se morda razpočil. Če naj gremo v smeri popolnega prehoda z motorjev na notranje zgorevanja proti alternativam brez lokalnih izpustov, bodo morali električni postati dostopnejši, vključno z rabljenimi, ki bodo mnogim kupcem predstavljali prvo seznanitev z e-mobilnostjo. Tako ali tako se zdi, da bo nakup novega avtomobila vse večji, za marsikoga prehud finančni zalogaj.

Kot je še povedal Ferjančič, se kažejo znaki izboljšanja, taki pri razpoložljivosti surovin kot posledično pri načrtovanih proizvodnih številkah in dobavah. Tudi sam je priznal, da še ne vedo, kako bo, ko bo treba trg znova »spodbujati«. Z drugimi besedami, znova začeti ponujati popuste in bolj aktivno oglaševati, saj ne bo skoraj brez truda šel v promet bolj ali manj vsak avto, ki se pojavi pri trgovcih. Trg je letos manjši, verjetno bo obsegal 44 tisoč novih avtomobilov, kar je druga najnižja številka v samostojni Sloveniji, zgolj leta 1992 je bila nižja s 36 tisoč »enotami«. Lani in predlani, ko vemo, kaj je na prodajo bistveno vplivalo, so jih prodali po 51 tisoč, v najboljših letih približno 70 tisoč. Vozni park se zato že stara in osvežitev bo prej ali slej nujna, če ne nameravamo drastično spremeniti navad in se prevažati kako drugače, toda vprašanje je, ali jo bodo cene dopuščale.

Kateri od tistih, ki smo jih vozili, so pustili najboljši vtis?

Audi A8 (V8!)

Prenovljena direktorska (ali predsedniška) limuzina iz Ingolstadta je zagotovo z naskokom na vrhu, navdušila je tudi čisto vse, ki smo jih zapeljali en krog. Mogoče na zunaj premalo »posebna«, vpadljiva, izstopajoča, drzna, kar pa je lahko tudi vrlina, saj bo avto zagotovo še čez deset let videti odlično in dovolj sveže. Vse ostalo je naravnost fantastično, a morda še najbolj njegova neverjetna vsestranskost. Kadar potniki želijo, je lahko ekstremno udoben, ko pa se užitka zahoče še vozniku, ga lahko dinamično požene skozi ovinke, in A8 bo sledil njegovim zahtevam kot po tračnicah, osemvaljnik bo zadovoljno rohnel in nikogar ne bo premetavalo po sedežu. Avto, pri katerem se kar ne moreš odločiti, ali bi se raje pustil voziti ali bi se »grebel« za volan, v obeh primerih se imaš odlično. Sedli smo sicer za volan še enega podobno dragega avtomobila, toda BMW iX M60 nas je precej bolj razdvajal, po eni strani je bil res fascinanten, toda po drugi tudi odbijajoč.

BMW serije 2 Active Tourer

Toda precej cenejši in manj nastopaški BMW, mogoče celo najbolj zadržan model v portfelju te znamke, novi »enoprostorec« serije 2, je bil tisti avto od letošnjih testnih, s katerim bi se vsakodnevno najraje prevažal. Predvsem ima izvrstno kabino in tehnološko, še posebej infozabavno opremo (enako so namenili tudi novemu modelu X1 oz. iX1). Hkrati so z novo generacijo občutno izboljšali izkoriščenost prostora in (družinsko) uporabnost in čeprav mnogi niso navdušeni nad obliko, dolžino in višino, ki je nekje vmes (rekli bi, da ni ne tič ne miš), je meni ravno to všeč, saj avto nudi več uporabnosti od klasične kombilimuzine, a hkrati ni »kanta«. Testni je bil sicer občutno preveč zmogljiv za večino potreb, bolj smiseln motor je tudi nekoliko bolj dostopen, toda še bolj me zanima prihajajoči priključni hibrid z obljubljenimi 90 km dosega na baterijo.

Kia Sportage

Od vseh novosti, ki jih je korejska znamka predstavila v zadnjem času, je ta verjetno najmanj prelomna (samo poglejte EV6). Vendar ljudje pretežno kupujejo avtomobile, pri katerih vedo, kaj dobijo. In objektivno z novo generacijo priljubljenega SUV-ja dobijo mnogo več kot s prejšnjimi, predvsem prvič doslej res uravnotežen in v vseh »disciplinah« soliden avto za marsikatere potrebe in namene, najsi bo za družine, upokojence ali celo pare brez otrok. Cenejše izvedbe, ki jim sicer v opremi kaj skoraj nujnega manjka (aktivni tempomat, digitalni merilniki, zatemnjena stekla zadaj, …), so v trenutnih razmerah celo med bolj ugodnimi v svojem razredu. Žal potem cene za bolj privlačne različice nesorazmerno poskočijo.

The post KONEC LETA: Cene avtomobilov, tako bencinskih kot še posebej električnih so nevzdržne appeared first on Tehnozvezdje.

Ena od posledic dogajanja v svetu v zadnjih tednih je tudi strmoglavljenje vrednosti kriptovalut. Bitcoin je bil še v začetku aprila vreden več kot 40 tisoč evrov, nato je v začetku maja padel s približno 37 na 27 tisočakov, junija pa nato na 17 tisoč evrov, nakar si je rahlo opomogel na malo več kot 19 tisoč evrov. Eth je bil pred dvema mesecema in pol vreden več kot tri tisočake, zdaj se vrti približno na enem. Te cene so sicer še vedno bistveno višje kot pred nekaj leti, a očitno ne dovolj visoke, da bi se velikim »rudarjem« to početje še splačalo, zato menda množično razprodajajo grafične kartice, ki so jih prej tudi v enormnim količinah kupovali in v času največjega pomanjkanja polprevodnikov ustvarjali tudi pomanjkanje končnih izdelkov ter napihovali cene v nebo.

Zdaj se dogaja troje. Povpraševanja po karticah je bistveno manj, ker jih rudarji ne kupujejo, izboljšuje se situacija s čipi (zaradi manjšega povpraševanja na več koncih, ki je posledica inflacije in zato manj razpoložljivih prihodkov za »luksuz«), in na trgu je veliko rabljenih kartic. Vse to je prineslo konkreten padec cen. Po podatkih organizacije 3D Center, ki spremlja gibanje cen, so nekatere kartice (predvsem Radeon) že celo pod priporočeno ceno, druge (Geforce) pa kakšnih 10 do 20 odstotkov nad, medtem ko so bile še nedolgo tega tudi 2- ali celo 3-krat dražje od cene, ki jo sicer nastavi proizvajalec. Tako se kartice Radeon 6600 (v Nemčiji in še nekaterih državah) gibljejo med 300 in 400 evri, Radeon 6600 XT med 400 in malo več kot 500 evri, Geforce RTX 3060 se da najti za malo več kot 400 evrov, Geforce RTX 3060 Ti pa za približno 550 do 650 evrov.

Tudi na drugih področjih se skoraj zagotovo lahko nadejamo kakšne razprodaje, preden bodo proizvajalci za naslednjo generacijo prilagodili predvidene količine in nedvomno tudi cene. Po poročanju portala The Elec, je Samsung bistveno zmanjšal proizvodnjo telefonov in naročil različnih sestavnih delov, medtem ko ima menda v skladiščih kar 50 milijonov še neprodanih mobilnikov, predvsem serije Galaxy A, ki se letos zdi manj konkurenčna kot lani. Ne bi bil presenečen, če je podobno še pri kateri znamki, kajti Xiaomi denimo letos ne raste, pa tudi prodaja telefonov v splošnem pada, enako prenosnikov in česa drugega.

Ob sproščanju proizvodnih linij bo na vrsto končno prišla tudi avtomobilska industrija, vendar tam glede na bistveno dražje materiale in višje stroške (zaradi energentov, plačnih pritiskov, itd) vsaj kratkoročno ne gre pričakovati padca cen, ki so v zadnjem letu konkretno zrasle. Kaj se bo dogajalo prihodnje leto in naprej, pa najbrž ne zna z gotovostjo napovedati nihče.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu
• 
  Galaxy Z Fold8: Z naskokom najbolj zanimiv letošnji »fold«

The post Nekaj svetlikanja v vsesplošno obupni situaciji appeared first on Tehnozvezdje.

Treba je priznati, da je med domnevnim Apple TV (televizorjem, ne večpredstavnostno škatlico, ki je v prodaji) in Apple Car ali iCar pomembna razlika. Za prvega nikoli ni bilo kakšnih dokazov, da ga Apple res razvija, razen navedb v Isaacsonovi biografiji, da je Steve Jobs »strl televizijski oreh.« Za drugi projekt pa je celotna industrija vedela, da obstaja. Carplay, ki na glavnem zaslonu na armaturni plošči nadomesti proizvajalčev UI, je bil samo prvi korak na poti do končnega cilja. Ampak ta cilj so, če je verjeti Bloombergu in ostalim dobro obveščenim, ki so o tem že pisali, zdaj v Cupertinu precej prilagodili. Po novem nameravajo izdelati sistem, »pamet« za samovozeče avte, in ga ponujati avtomobilski industriji. Do konca prihodnjega leta pa naj bi se odločili, če gre vse skupaj v pravo smer in če se je še smiselno ukvarjati s tem. Po opustitvi ideje o lastnem avtomobilu je menda odšlo več tisoč zaposlenih.

Izdelati avto ni kakšna večja težava. Izdelati dober avto je že precej zahtevno. Izdelati dober avto za dostopno ceno in ga proizvajati v velikih serijah pa je naloga, ki jo zmore in obvlada precej omejeno število podjetij na svetu. Tudi Tesla je še daleč od tega zadnjega cilja, ker je proizvajati nekaj sto tisoč ali celo nekaj milijonov vozil na leto na čisto drugi ravni kot nekaj deset tisoč. In tudi sestaviti avto tehnološko napreden, ki se prodaja za 80 tisoč dolarjev (sto tisoč evrov v Evropi) je nekajkrat lažje od avta, ki končnega kupca stane 25 tisočakov. Podobno je veliko enostavneje, manj zamudno in stresno sestavljati elektronske naprave, kot razviti, stestirati in potem proizvajati izdelke, kjer je ob vsej infotehnologiji še vedno ključna mehanika. Avti so res postali računalniki, a so še vedno na kolesih. Tudi, če privzamemo, da bi bil avto električen, bi moral imeti podvozje in vse ostalo, moral bi biti uporaben v vseh vremenskih razmerah in na vsakršnih cestah, se peljati dobro, biti prostoren in prilagodljiv, moralo bi se ga dati servisirati (ne kot iPhone, ki je bolj ali manj zlepljen skupaj). Izziv je, še posebej če se lotiš velikoserijskih avtov, bistveno večji, kot se zdi na prvi pogled.

So pa prizadevanja Appla, Googla, Tesle in ostalih »padalcev« zdramila avtomobilsko industrijo. Ta zdaj jabolčni avto jemlje kot resno možnost, in pariški avtosalon je pokazal, da se proizvajalci dejansko ukvarjajo z vprašanjem, kako bo avto izgledal in na kaj se bo peljal v prihodnosti. Ne kot fotografska industrija, ki predvsem zanika realnost in se oklepa enakih, že zdavnaj preživetih konceptov. Verjetno so tudi Apple vodilni ugotovili, da so si, če so hoteli sami obrniti na glavo avtomobilski svet, zadali pretežko nalogo. Če bi najvrednejša korporacija na svetu prevzela katerega od večjih koncernov v avtomobilski panogi, za kar ima več kot dovolj kapitalskih rezerv, bi bila zgodba seveda čisto drugačna. Potem bi lahko združila svojo tehnologijo in ideje z znanjem o mehaniki, pogonskih sklopih in masovni proizvodnji. Ampak o takem scenariju za zdaj ni slišati ničesar. Do podobnega spoznanja kot Apple je verjetno že prišel tudi Google, saj smo že pred časom slišali, da v Detroitu, središču ameriške avtomobilske industrije išče partnerje. Uradno za razvoj tehnologij, v resnici pa zagotovo za pomoč pri izdelovanju googlomobilov.

The post Avtomobilski dinozavri so se zbudili, Apple se (še) ne bo spustil v boj z njimi appeared first on Tehnozvezdje.