BMW iX M60: Brutalen, pretiran, fascinanten (#video)
Matjaž Ropret 26. novembra 2022 ob 06:48

Doživetje je bilo nepozabno in občutki močnejši kot pri katerem koli drugem avtomobilu, kar sem jih doslej imel na testu. Ne samo zame, tudi za vse, ki so zadevo videli v živo, ali se peljali v njej. Tudi take polarizacije mnenj še ni bilo. Del sopotnikov bolj kot kaj drugega navduševal nad pospeški in nasploh zmogljivostmi te zverine, hkrati pa sem iz več ust slišal pripombo, »Nočem, da me kdo vidi v tem avtu!« BMW iX M60 sproža podoben obseg pozitivnih in negativnih čustev.

Sestavili so ga, da pokažejo, kaj je mogoče. Tehnološko, zmogljivostno, pri igranju z materiali in oblikami, v doseganju ultimativnega udobja, mogoče je bilo celo sprožanje zgražanja eden od ciljev med snovanjem te izvedbe (ali pa že v osnovi modela iX). Cena je irelevantna, gre za vtis, ki ga ta reč naredi. In, če verjamemo nemškemu podjetju, za utiranje poti prihodnjih, upajmo, cenejših izdelkom s podobno tehnologijo.

Po svoje bi seveda rad videl, da bi BMW gradil na tem, kar denimo ponuja s precej manj izstopajočim vmesnim členom med klasičnimi kombilimuzinami in SUV-ji, serijo 2 Active Tourer. Vem, da jo mnogi obravnavajo kot »ne tič, ne miš,« toda po karakterju je to povsem nasproten avto iX-u. Kar nekako skromen v primerjavi s skoraj vsem ostalim v asortimanu tega proizvajalca, naravnan na solidno aerodinamiko in izkoriščanje prostora, v priključno hibridni izvedbi še domnevno dobro učinkovit (ne vem, če bomo to kdaj imeli priložnost preizkusiti). Vem tudi, da tovrstni modeli ne dosegajo vidnih prodajnih uspehov (Volkswagen je svojega Golfa Sportsvan, ki je izšel iz Golfa Plus, že ukinil, Kia in Mazda denimo še vztrajata z XCeedom in CX-30), a vseeno bi jih v ponudbi in na cestah rad videl več. Tudi karavanov se človek sčasoma naveliča in ni treba, da je vsak avto SUV za višje sedenje (po daljši vožnji z limuzino serije 3 brez pomislekov trdim, da avto s tako nizko postavljenimi sedeži za marsikoga definitivno odpade, pa naj se »pelje« še tako dobro).

Za iX bi brez značke na nosu težko uganil, da so ga izrisali oblikovalci v istem podjetju in da ga prodajajo pod isto znamko. Avto je naravnost enormen, v vse smeri (dolžine je npr. 5,05 m), tehta 2,7 t, vanj in še posebej iz njega je treba zlesti kot iz kombija ali že kar mini tovornjaka. Visok spust noge je zoprn in neroden že za odrasle, kaj šele za otroke. Še manj gre vse to skupaj s superšportnimi aspiracijami. To je BMW z največ navora nasploh. Vsi V8 in ostali ga imajo manj. Tudi cca 540 »standardnih« konjev in kar 619 v športnem načinu ob pospeševanju z mesta z namenskim programom (Launch control) presega večino tistega, kar bavarski proizvajalec pripravlja za dirkaške steze. Pospešek od 0 do 100 km v omenjenem načinu traja vsega 3,8 s in potrdim lahko, da tudi v običajnem ne traja kaj dosti več od štirih sekund. Med električnimi avtomobili sem doslej kaj podobnega občutil v Audiju e-tron GT, ki pa je popolnoma drugačen, namreč nizek kupe. Pa vendar sta oba v bistvu narejena za enak namen. Kar se da udobno in hitro premagovanje dolgih (avtocestnih) poti. Kdo bo izbral katerega, je povsem stvar okusa, a z obema bi se z veseljem peljal tisoč km daleč.

Večina tega, kar velja za obliko, prostorsko izkoriščenost (ni ravno vrhunska), udobje (fantastično), materiale, razkošje (ni mu mogoče oporekati), tehnologijo (večinoma na nivoju), o čemer malo tudi v videu, ni dosti drugače pri »osnovnem« iX (xDrive 40) z izhodiščno ceno nekaj nad 84 tisoč evri. Seveda bi bilo treba dodati še precej opreme, zagotovo bi končna cena presegla mejo stotih tisočakov, da bi prišel do vseh dodatkov, ki so bili v testnem vozilu. Vendar niti tega ne bi mogel kupiti na tistih 140 tisoč evrov, kolikor je v ceniku omenjenih za izvedbo M60. Skoraj dvotretjinski pribitek na osnovo torej predstavlja prilagoditev na bistveno večjo baterijo (105,2 kWh, kolikor sicer ponuja tudi vmesni xDrive 50, namesto osnovnih 71 kWh) in predvsem brutalne zmogljivosti, ki se lahko kljub (politično korektno rečeno) zajetni masi kosajo s skoraj vsakim superšportnim avtomobilom. Tovrstnih modelov, sploh električnih, na bencin se jih najde nekaj s podobnimi številkami pospeškov, ni veliko in vsi po vrsti stanejo toliko, kot kakšna povprečno velika montažna hiša, zato je vsakršno ocenjevanje skozi cenovno postavko popolnoma odveč in irelevantno. Kdor tako prevozno, bahaško, uživaško, dirkaško, kaj vem kakšnega namena še vozilo želi, morda celo potrebuje in si ga predvsem lahko privošči, si ga tudi bo privoščil. Če je končna cena 150 tisoč ali 200 tisoč evrov, ne predstavlja nikakršne pomembne razlike.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kot rečeno sem že s čim drugim v štirih sekundah dosegel 100 km/h, tudi z Launch controlom sem se že »izstrelil«, toda tisto so bila vsa namensko športna, da ne rečem dirkaška vozila. Tu je občutek še toliko hujši, ker od poltovornjaka nikakor ne pričakuješ tako brutalnega pospeševanja. Ne glede na trenutno hitrost. Najsi bo z mesta, pri 50 ali 180 km/h, vedno te prilepi na sedež in sopotniki, še posebej, če tega še niso vajeni, kričijo »vaaaaaaa!« Preprosto noro, česa takega v avtomobilu še nisem doživel. Tudi tako hitro se z veliko drugimi nisem peljal, česar najbrž ne bi smel priznati, in prav tako pri nobenem nisem imel toliko pomislekov, ali se bo tudi zares ustavil, preden bo ukrivil pločevino tistega spredaj. Seveda se, najbolje z rekuperacijo, toda masa pač ne vliva prevelikega zaupanja, sploh ne na začetku. Kot ga ne pred ovinki in skoznje, kajti treba je dobro »naštudirati«, kako jih jemati in kje približno so meje, ko gre lahko kaj narobe. Glede na velikost in maso se zadeva pelje izvrstno, toda previdnost vseeno ni odveč, ker je moči za odmet, mase pa tudi.

Še nekaj, česar pred tem testom nisem dosegel, je skoraj 30 kWh ur povprečne porabe na 100 km. Jasno, ker sem preizkušal, kaj zadeva lahko ponudi in zmore, pa tudi sicer ni kakšnega smisla v tem, da bi se z M60 vozil umirjeno. Potem pač kupiš cenejšega xDrive 50 ali celo osnovnega xDrive 40. Ena od glavnih poant je zagotovo v tem, da krajšaš čase potovanja in rišeš sebi nasmeške, drugim pa grozo na obraze z ekstremnimi pospeševanji, kadar se le ponudi priložnost. Lahko bi spustil porabo pod 25 kWh na 100 km, mogoče celo proti 20 kWh, toda kaj bi s tem dosegel? Najbrž bi bilo smiselno na avtocestnem potovanju, če bi se denimo peljal na sejem v Berlin (do Münchna bi verjetno prišel brez vmesnega polnjenja), vsakodnevno pa bi lahko tudi malo razmetaval z energijo, ker tega avta, ne glede na električno naravo, reciklirane materiale in še kaj, vseeno ne kupiš iz ekoloških vzgibov.

Ni dvoma, da je iX M60 najbolj fascinanten od vseh električnih avtomobilov, teh pa je nekaj deset, kar sem jih doslej vozil. Hkrati me njegova celotna pojava in kup pretiranih detajlov, kot so kristalne tipke in gumbi ter pozlačene obrobe odbijajo kot le redkokateri izdelek na cestah. Zanimiv eksperiment, kakšen naslednji pa naj bo bolj usmerjen v učinkovitost.

HVALIMO:
  • Pospeški tega avtomobila so posebno doživetje
  • Visoka raven udobja in prestiža
  • Zelo tih
  • Zanimiv “umeten” zvok motorja
  • Dober infozabavni sistem in prosojni zaslon
  • Baterija zadošča za nekaj sto km užitkov
GRAJAMO:
  • Avto je prevelik in pretežak
  • Velikost prtljažnika je na nivoju pol metra krajšega avtomobila
  • Obilica detajlov, ki bodo všeč kvečjemu kupcem na trgih vzhodno od evropskih
  • Vstopanje in izstopanje je nerodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.